Hollande je ob objavi 40 strani dolgega programa v Parizu poudaril, da Francija potrebuje spremembe, zato namerava prelomiti z dediščino sedanjega desnosredinskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Program napoveduje za 20 milijard izdatkov do leta 2017, vzpostavitev 60.000 novih delovnih mest v izobraževanju (sedanja vlada jih je od leta 2007 v tem sektorju 90.000 ukinila) in 150.000 novih delovnih mest za mlade. Vsako leto naj bi tudi vzpostavili 1000 novih delovnih mest v policiji in pravosodju, predsedniku države in ministrom pa bi plače znižali za 30 odstotkov.
Proračunski primanjkljaj Francije naj bi se po ocenah v obdobju 2011-2017 gibal pri okoli 5,5 odstotka, socialistični predsedniški kandidat pa je danes obljubil, da bo proračun do leta 2017 uravnotežen. Hollande je pri tem opozoril na obseg krize, v katerem se je znašla Francija, kar namerava spremeniti ter "znova izravnati gospodarstvo in javne finance". Tako namerava odpraviti nekatere davčne olajšave, s čimer naj bi se v proračun steklo 29 milijard evrov več sredstev.
Med drugim se namerava Hollande osredotočiti tudi na izboljšanje gospodarske klime za mala podjetja, in sicer z vzpostavitvijo javnega sklada, s katerim bi jim pomagali, in spremembami na področju davkov. Tudi sicer je obljubil občutno reformo davčnega sistema, katere cilj je dvig davka za bogate. Načrtovana reforma namreč vključuje novo in višjo 45-odstotno davčno stopnjo za več kot 150.000 evrov visoke letne dohodke. Hollandeov program pa poziva tudi k 15-odstotnemu zvišanju davkov na dobičke bank.
Socialistični kandidat je danes obljubil tudi zvišanje izdatkov za socialna stanovanja in razvojne načrte za obubožana predmestja. Prav tako namerava dovoliti poroke istospolnih parov, ki bi jim pripadala tudi pravica do posvojitve otrok. Na področju energetike namerava Hollande zmanjšati odvisnosti države od jedrske energije, in sicer s sedanjih 75 odstotkov na 50 odstotkov do leta 2025. Kar zadeva zunanjo politiko, je nekdanji vodja Socialistične stranke in poslanec predlagal novo odgovornost in upravljanje pri reševanje gospodarske krize v območju evra. Obljubil je tudi takojšen umik francoskih vojakov iz Afganistana.
Vodi pred sedanjim predsednikom
Hollande pred predsedniškimi volitvami, katerih prvi krog bo 22. aprila, v anketah vztrajno vodi pred sedanjim predsednikom Sarkozyjem. Hollandeu raziskave napovedujejo med 28 in 30 odstotkov glasov, Sarkozyju pa med 23 in 24 odstotkov. Na tretje in četrto mesto ankete uvrščajo voditeljico Nacionalne stranke Marine Le Pen in sredinskega kandidata Francoisa Bayrouja. Le Penovi se obeta med 18 in 20 odstotkov glasov, Bayrouju pa med 12 in 14 odstotkov. A podpora obema tako na račun Hollandea kot Sarkozyja narašča.
Sarkozy sicer uradno še ni napovedal kandidature na volitvah, a je očitno že sredi kampanje. Tako je v torek Hollandea obtožil, da "klesti srednji razred". Za proračun pristojna ministrica Valerie Pecresse pa je danes ocenila, da Holllandeov program "ogroža francoski socialni model". A kar se tiče gospodarstva, je po mnenju analitikov v predsedniški bitki najbolj ranljiv Sarkozy, saj bo Francija po nekaterih napovedih letos zdrsnila v kratko recesijo. Francija se ob tem sooča z najvišjo brezposelnostjo v zadnjih 12 letih. Ta znaša 9,5 odstotka, število brezposelnih pa se je lani povečalo za 150.000.
