Toda učenci na šoli Deptford Green, ki so se v sredo zjutraj zbrali v šolski avli, so na svoje veliko presenečenje ugotovili, da jim govori Bill Gates, ustanovitelj Microsofta in eden največjih dobrodelnežev moderne dobe.

Preden je prišel, so učitelji otrokom naročili, naj "gledajo naprej in naj vzbujajo vtis zanimanja", toda nobene potrebe ni bilo po navideznem navdušenju, saj je mladostnike gost navdušil in že za dobrodošlico prejel oglušujoč aplavz.

Računalniški navdušenec

Njegova prva prava priložnost v svetu računalništva, je otrokom povedal Gates, je prišla, ko so ga učitelji v šoli prosili, naj popravi sistem šolskih urnikov, ki jih je begal. Dali so mu dve stvari, je razložil, nadzor nad urnikom in denar.

"Poznali so me kot navdušenca nad računalnikom. Za ekranom sem bil noč in dan," je povedal in nadaljeval z zgodbo, kako se je izpisal iz univerze Harvard in se, "še vedno sanjajoč o osebnem računalniku", podal na pot proti ustanovitvi Microsofta in pridobitvi bajnega bogastva.

"Če ne bi daroval svojega denarja, bi ga imel zdaj več kot kdorkoli drug na planetu," je mirno povedal. In ravno njegova radodarnost je tisto, kar ga dela tako zanimivega. Gates resno namerava še v svojem življenju s sveta izbrisati bolezni, ki so človeštvo trpinčile na tisoče let.

Sklad Bill and Melinda Gates je financiranju zdravstvenih, razvojnih in izobraževalnih projektov po vsem svetu namenil že skoraj 20 milijard evrov.

Veliko bolezni bi lahko že zdavnaj izkoreninili

Otrokom v Deptfordu je Gates povedal, da njegov sklad sistematično dela na tem, da bi izbrisali še zadnji primer otroške paralize, in da ima seznam dvanajstih bolezni, ki bi jih rad izkoreninil. Gates je opisal svoje začudenje, ko je izvedel, da teh bolezni še niso preprečili, čeprav bi jih že lahko, razočaran pa je bil tudi nad dejstvom, ker ni več inovacij v razvoju cepiv. "Presenetilo me je, kako malo sredstev je bilo vloženih v to," je dejal.

Delo njegovega sklada izvajajo s "strogim matematičnim pristopom", preračunavajo učinek v smislu "dolarjev na leto za rešeno življenje".

Na vprašanja je odgovarjal sproščeno, v svojem značilnem slogu, in pri mladem občinstvu naletel na dober odziv. "Ko sem bil vaših let, nisem veliko vedel o revščini," jim je povedal in svojo šolo opisal kot "super lepo" in kot prostor, kjer je bil pač le otrok, ki je bil dober v matematiki. Zdaj pa se bori z najhujšimi boleznimi v najrevnejših državah sveta. "Cilj je enakost. Če mi nimamo teh bolezni, zakaj bi jih morali imeti ljudje v Afriki in Aziji?"

Otroci so bili nad govorcem navdušeni, eden od učencev je njegovo odločitev, da podari svoje bogastvo, opisal kot "resnično navdihujočo".