V publikaciji je obsežen intervju z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je spregovorila o mnogih težavah Evrope in okrcala neučinkovitost evropskih institucij. Nemška kanclerka je na začetku iskreno priznala, da situacija v Grčiji kljub vsem naporom ni stabilna in da se mora Evropa še zelo potruditi, da bi pridobila zaupanje trga. Poudarila je, da so na področju monetarne discipline storili že veliko, še vedno pa ne dovolj. Eden od razlogov, zakaj je minilo toliko časa, preden so začeli reševati krizo, je po njenem ta, da je Evropa sama dolgo časa ignorirala parametre, ki si jih je sama postavila.
Merklova je v nadaljevanju izrazila prepričanje, da so v reševanju evropske krize našli dobro mero evropske solidarnosti in nacionalne odgovornosti, s čimer se sicer številni akterji na evropski sceni ne bi strinjali. Nemčiji Merklova pripisuje največjo zaslugo pri osnovanju stabilizacijskega sklada, poudarila pa je, da po evropskih pogodbah nobena država ne more prevzeti dolgov neke druge države.
Na vprašanje o delitvah znotraj Unije (denimo države znotraj monetarne unije in izven nje) je Merklova odgovorila, da jih sploh ne vidi, temveč meni, da gre za novo stopnjo bližine in sodelovanja, ki je doslej še ni bilo. Na vprašanje glede Velike Britanije je odgovorila, da ni dvoma v pripravljenost britanskega vodstva do tega, da ostanejo znotraj Unije.
Ponovila je svoje negativno stališče o evropskih obveznicah, ki po njenem ne morejo biti sredstvo za reševanje krize. Za njihovo uvedbo bi morala obstajati večja stopnja integracije in kohezije, evropske institucije pa bi v tem primeru morale intervenirati znotraj nacionalnih proračunov.
Po Merklovi pa so vse predpostavke o "strogi" in "nepopustljivi" Nemčiji neutemeljene. Bodoča "politična enotnost" Evrope temelji na dejstvu, da Evropa postaja "nemška notranja politika", je še povedala Merklova.
