Reforma je nujna, ker so bila sedanja pravila sprejeta leta 1995, ko je internet uporabljal manj kot odstotek Evropejcev, je ob predstavitvi predlogov poudarila evropska komisarka za digitalno družbo Viviane Reding. Danes je slika popolnoma drugačna. "Ogromno podatkov se prenaša in izmenjuje med celinami in po vsem svetu v delčku sekunde ... Internet je svet z možnostmi, ki jemljejo dih, in tak mora tudi ostati," je poudarila Redingova.

A ob tem po njenih besedah ne smemo pozabiti na pasti, ki jih prinaša internet. "Državljani nimajo vselej občutka, da imajo nadzor nad svojimi osebnimi podatki," je izjavila Redingova in pojasnila, da naj bi kar tri četrtine Evropejcev skrbela zloraba njihovih podatkov. Osebni podatki so "valuta digitalnega trga in kot vsaka druga mora biti tudi ta trdna in zaupanja vredna", je dejala komisarka. Potrošniki bodo namreč spletne storitve sprejeli le, če bodo verjeli, da so zavarovani, in le tako se bo okrepilo evropsko digitalno gospodarstvo.

Ena ključnih novosti je, da bodo imeli uporabniki interneta, ki na svetovnem spletu puščajo svojo sled, "pravico, da so pozabljeni". To pomeni, da bodo lahko svoje podatke izbrisali, če ne bo legitimne podlage za to, da se ohranijo. Poleg tega bodo morala podjetja za obdelavo podatkov pridobiti izrecno soglasje uporabnika, potrošniki pa bodo tudi lažje dostopali do svojih osebnih podatkov in jih preprosteje prenašali od enega ponudnika storitev k drugemu.

Milijonska kazen za kršenje

Pravila bodo veljala tudi za internetne velikane, kot sta Facebook in Google, ter na sploh tudi za obravnavo podatkov zunaj EU, če gre za podjetja, ki so dejavna na evropskem trgu in ponujajo svoje storitve državljanom EU. Uveljavljanje pravil naj bi po predlogu komisije zagotavljali nacionalni organi za varstvo podatkov, ki bodo lahko kršiteljem v skrajnem primeru naložili kazen do milijon evrov ali dva odstotka letnega prometa podjetja, ki bi kršilo pravila.

Reforma prinaša tudi številne koristi podjetjem: enoten nabor predpisov o varstvu podatkov za vso EU, poenostavitev zakonodajnega okolja z radikalnim zmanjšanjem birokratskih postopkov in upravnih bremen ter sistem enotne kontaktne točke za varstvo podatkov v EU. Bruselj tako predlaga enoten sklop pravil, ki bi veljala za vseh 27 članic in 500 milijonov državljanov EU, medtem ko so pravila iz leta 1995 v nacionalne zakonodaje prenesena zelo različno in tudi različno izvajana ter neprilagojena internetni realnosti.

Komisija bo predloge zdaj predložila v razpravo Evropskemu parlamentu in članicam EU. V procesu pogajanj se lahko predlogi bistveno spremenijo. Pravila naj bi začela veljati v dveh letih po sprejetju nove zakonodaje.