Temelj pogodbe je sicer novo fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V primeru bistvenih odstopanj bo samodejno sprožen korekcijski mehanizem, ki bo v določenem roku terjal ukrepe za odpravo kršitev. Mehanizem bo vzpostavila pogodbenica na nacionalni ravni na podlagi enotnih načel, ki jih bo predlagala Evropska komisija.
Fiskalno pravilo bodo morale pogodbenice vnesti v nacionalno pravo v enem letu po uveljavitvi pogodbe skozi "zavezujoče in stalne določbe", pri čemer so zaželene ustavne določbe. Proces zapisa zlatega pravila v ustavo se je minuli teden začel tudi v Sloveniji. Pogodba naj bi bila dogovorjena na bližajočem se vrhu in podpisana marca, nato pa bo stekel postopek ratifikacij. Cilj je, da pogodba začne veljati 1. januarja 2013, a za uveljavitev naj bi jo moralo ratificirati 12 članic območja evra.
Slovenija po Križaničevih besedah zastopa stališče, da naj pogodba začne veljati, ko jo bo ratificiralo 12 držav, kar je sorazmerno hitro, da se ne bi čakalo na zadnje države, saj je pomen ratifikacije pogodbe zelo velik, ker je na to vezana pomoč ranljivim državam. Tudi šef evrske skupine Jean-Claude Juncker je sinoči povedal, da bo ratifikacija medvladne pogodbe o fiskalnem paktu pogoj za dostop do finančne pomoči iz stalnega mehanizma za zaščito evra (ESM).
Eno od najbolj spornih vprašanj v pripravah pogodbe je bila vloga Evropske komisije in Sodišča EU pri uveljavljanju pravil. Po osnutku z minulega četrtka lahko kršiteljico postavijo pred sodišče druge pogodbenice na lastno pobudo ali na podlagi mnenja komisije. Če država ne bo upoštevala mnenja sodišča, ki bo lahko preverjalo prenos zlatega pravila v nacionalne zakonodaje, ji v skrajnem primeru grozi kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Te morebitne kazni naj bi se stekale v ESM.
Natančno bo sicer treba vlogo Sodišča EU še opredeliti v izvedbenih aktih. A glede na sedanje izkušnje bo po Križaničevih besedah najprej ugotovljeno, da je prišlo do problema, potem bo treba pripraviti program rešitve tega problema in potem bosta Evropska komisija in verjetno sodišče preverjala, ali država izvaja ukrepe, predvidene s programom. Medvladno pogodbo o fiskalnem paktu bodo dorekli voditelji članic unije na zasedanju v ponedeljek. Ministri so sicer danes razpravljali tudi o dopolnitvi kodeksa ravnanja v postopkih prekomernega strukturnega primanjkljaja, katerega opredelitev bo zaradi njegove osrednje vloge v fiskalnem paktu v prihodnje še posebej pomembna.
Slovenske pripombe na metode izračuna
Slovenija ima po Križaničevih besedah pripombe glede metode izračuna strukturnega primanjkljaja, še posebej glede teže implicitnega dolga, ki je tesno povezan z demografskimi izzivi, in dolžine obdobja za izračun primanjkljaja. V primeru stabilne in vzdržne gospodarske rasti bi se ta primanjkljaj gibal okoli ničle, v Sloveniji pa bi se dvignilo nad ničlo, morda celo do enega odstotka, če bi se v celoti upoštevalo staranje prebivalstva za precej dolgo obdobje, je pojasnil Križanič.
Zato Slovenija predlaga, da se "upoštevanje staranje prebivalstva omeji na deset let ali pa zmanjša pomen tega implicitnega dolga, se pravi dolga, ki ga ni, bi pa lahko nastal, če v prihodnjih letih ne bi izvedli pokojninske reforme", je dejal Križanič. Slovenija sedaj pričakuje kompromisno rešitev, ki jo je po Križaničevih besedah mogoče doseči zelo hitro, na tehnični ravni. Vprašanje je bilo po ministrovih besedah po nepotrebnem dvignjeno na raven ministrov.
