Vodja oddelka za živinorejo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Andrej Kastelic je potrdil, da je stanje zelo pesimistično. Stalež prašičev v Sloveniji od leta 2002 strmo pada, v zadnjih osmih letih kar za 40 odstotkov, zato ta trenutek ni več jasno, če bo slovensko prašičerejo kot celoto uspelo ohraniti pri življenju.

"Razmere za to dejavnost v Sloveniji očitno niso več tako ugodne, kot so bile pred letoma 2004 in 2007. Prvi mejnik pomeni čas vključitve Slovenije v Evropsko unijo, drugi pa spremembo sheme subvencijskih plačil, oba pa sta zelo močno vplivala na sedanje stanje," je razloge za upad zanimanja za prašičerejo naštel Kastelic in dodal, da se potrošniki premalo zavedajo tudi pomena kontrolirane reje slovenskega prašičjega mesa.

Predstavniki Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije se zato sprašujejo, zakaj so rejci prašičev vredni manj od drugih živinorejskih panog, kar se kaže tudi pri dodeljevanju nepovratnih sredstev za investicije na javnih razpisih. Nezadovoljni so tudi z uvajanjem po njihovem nepotrebne birokracije in z nekaterimi predpisi, ki še dodatno slabšajo že tako slabo stanje.

Ukinitev dela birokracije

Prašičerejci zato po besedah Kastelica od države zahtevajo, da pripravi ustrezno okolje za nadaljnjo proizvodnjo ter ukine vsaj tisti del birokracije, ki je ne predpisujejo evropske direktive. Že letos bi morala zagotoviti tudi subvencioniranje reje prašičev, kot je to v nekaterih drugih državah Evropske unije, za takšen ukrep pa naj država poskrbi tudi v naslednjem finančnem obdobju do leta 2020.

Prav tako prašičerejci zahtevajo recenzijo slovenskega selekcijskega programa, nedopustno pa se jim zdi, da se brez njihovih stališč odhaja na različna usklajevanja v organe Evropske unije, kar se je zgodilo v primeru imunokastracije. Rejci namreč v morebitni ukinitvi sedanje kirurške kastracije vidijo številne težave, zato temu ukrepu nasprotujejo.

Od ministrstva za kmetijstvo rejci pričakujejo, da bo pravočasno zagotovilo denar za investicije in prilagajanje hlevov za rejo prašičem, med investicije pa se mora po njihovem mnenju vključiti tudi nabava osnovne črede. Zavzemajo se tudi za zakon o promociji, a je pred tem potrebno urediti trg s prašičjim mesom glede porekla mesa in vzpostaviti sistem prodaje mesa pod označbo slovensko poreklo.

Stanje res ni rožnato

Generalni direktor direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik se zaveda, da stanje prašičerejske panoge ni rožnato. Tisto, kar ta trenutek po njegovem najbolj skrbi, je manjšanje staleža plemenskih živali, a doslej pravega odgovora na to, kako takšen trend ustaviti, stroka in država še nista našli.

"S trenutkom, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in sprejela skupno kmetijsko politiko, se je precej zmanjšalo število možnih mehanizmov, ki jih je država v preteklosti imela. Dotlej je bilo namreč s spodbudami mogoče še kaj urejati, danes pa je to del skupne evropske kmetijske politike, ki ima tudi sama zoper to malo mehanizmov," je dejal Ravnik.

Kot je še povedal, tako ostanejo na voljo le še ukrepi, kot so neposredna plačila, investicijske podpore v programu razvoja podeželja, izravnalna plačila za nadstandarne tehnologije. Vsi omenjeni ukrepi pa so proizvodno nevezani, zato na samo proizvodnjo neposredno ne morejo vplivati. Na vprašanje kako naprej, bodo morali odgovor poiskati predvsem rejci sami, dejstvo pa je, da je danes na tem področju premalo tržne organiziranosti, še dodaja Ravnik.