Evropski poslanci so danes v Strasbourgu "sprožili alarm" zaradi pasti, ki jih po njihovem mnenju prinaša pogodba, o kateri se ta mesec intenzivno pogajajo članice unije s ciljem, da bi jo zapečatile na vrhu 30. januarja in podpisale marca. Parlament je sprejel resolucijo, v kateri izraža "pomisleke, ali je tak sporazum izven sistema EU sploh potreben". Poudarja tudi, da je treba izboljšati "demokratično odgovornost" in da se mora sporazum bolj osredotočiti na spodbujanje rasti, ne le varčevanja.
Kritike poslancev, ki prihajajo iz vseh političnih skupin, so razumljive, saj parlament nima odločilne besede pri oblikovanju medvladne pogodbe, čeprav sodeluje v pogajanjih. Evropske institucije so vselej zadržane do medvladnih projektov, saj slabijo njihov vpliv. Elmar Brok iz največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP), je danes poudaril, da se je treba izogniti povzročanju razhajanj v EU in da je treba zagotoviti pravice vseh institucij EU.
Vodja liberalcev Guy Verhofstadt pa je opozoril, da je "medvladni sporazum zelo nevarna vaja", da je treba njegov domet čim bolj zmanjšati - na zlato pravilo - ter da je treba najpozneje v petih letih vso vsebino medvladnega sporazuma vključiti v pogodbo EU. Namen medvladne pogodbe je sicer okrepiti gospodarski steber gospodarske in denarne unije z nizom pravil za krepitev proračunske discipline, s krepitvijo usklajevanja gospodarskih politik in izboljšanjem upravljanja območja evra z rednimi vrhunskimi sestanki.
Temelj pogodbe, ki v najnovejšem osnutku nosi ime "pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju gospodarske in denarne unije", je novo fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v odziv na kritike evropskim poslancem obljubil, da si bo komisija, ki kot parlament prav tako nima pravice veta na odločitve glede medvladne pogodbe, skupaj z njimi prizadevala za izboljšanje pogodbe.
Če bodo pomisleki komisije in parlamenta upoštevani, je lahko fiskalni pakt po Barrosovih besedah pomemben gradnik pri zagotavljanju stabilnosti in spodbujanju rasti. "Območje evra je treba okrepiti, a ne na račun širše unije," je poudaril Barroso. Komisija sicer v pogajanjih vztraja pri ustrezni zaščiti primarnosti zakonodaje EU, krepitvi šesterčka z uvedbo novih pravil glede srednjeročnih proračunskih ciljev, ustrezni odprtosti vrhov območja evra za vse članice unije in pri ustreznem sodelovanju nacionalnih in evropskega parlamenta.
O medvladni pogodbi se pogajajo vse članice unije, čeprav bo obvezna le za 17 držav v območju evra, lahko pa se ji bodo pridružile tudi članice brez evra. Da bi fiskalni pakt zaživel s spremembo pogodbe EU, se ni bilo mogoče dogovoriti zaradi nasprotovanja Velike Britanije. Končni osnutek pogodbe bo pripravljen pred srečanjem voditeljev EU, ki bo 30. januarja. Pred tem bodo o pripravah nove pogodbe govorili tudi finančni ministri držav v območju evra in celotne unije na zasedanjih prihodnji ponedeljek in torek.
