Banke iz območja z evrom so danes postavile nov rekord, čeprav so si s posojili prek noči pri ECB zagotovile le 0,25-odstotno obrestno mero, kar je manj, kot bi dosegle pri neposrednem posojanju na medbančnem trgu. A med njimi očitno obstaja tako visoka stopnja nezaupanja, da raje sprejmejo izgubo, kot da tvegajo z medsebojnim posojanjem.

ECB je decembra 523 bankam v evrskih državah potrdila triletna posojila v vrednosti 489 milijard evrov po zelo ugodni obrestni meri. Številni so bili skeptični, ali je ta poteza dosegla namen povečevanja likvidnosti, saj so menili, da banke ta denar zgolj nalagajo pri ECB.

A predsednik ECB Mario Draghi je na novinarski konferenci po seji Sveta ECB prejšnji teden poudaril, da se je ukrep izkazal za učinkovitega. "Več časa ko mineva od prve operacije refinanciranja s triletnimi posojili, bolj vidimo znake, da gre za učinkovit ukrep," je dejal Draghi. V kratkem bo sicer ECB izvedla še eno takšno avkcijo. Interes za sodelovanje na njej so nakazale tudi nekatere slovenske banke.

ECB razmišlja o alternativah za program odkupa obveznic

Evropska centralna banka (ECB) išče možnost izstopa iz milijarde evrov vrednega programa odkupa obveznic ranljivih držav območja z evrom, je za nemško izdajo časnika Wall Street Journal dejal član Sveta ECB Ewald Nowotny. "Razpravljamo o možnih alternativah, a razprava še ni tako daleč, da bi se lahko odrekli programu odkupa obveznic," je pojasnil.

Sicer je Nowotny branil program odkupa, ki ga številni glasno kritizirajo. "Vsi se strinjamo, da je neka intervencija potrebna," je pojasnil. A se tudi znotraj Sveta ECB pojavlja skepsa, saj se nekateri člani bojijo, da bi lahko nepopolnosti trga, ki jih banka s tem ukrepom odpravlja, izbruhnile drugje.

Nowotny je bil sicer v pogovoru precej kritičen do poteze bonitetne hiše Standard & Poor's (S&P), ki je prejšnji teden znižala bonitetne ocene več evropskih držav. Predvsem znižanje ocene kreditne sposobnosti Italije za dve stopnji se mu zdi sporno. Poudaril je namreč, da bo za Italijo vprašanje zmožnosti refinanciranja tako javnega dolga kot tudi bančnega sektorja ključnega pomena. "V tem oziru ta poteza zagotovo ne predstavlja kakšne velike pomoči," je izpostavil.

Sicer pa je Nowotny zavrnil možnost večje vloge ECB pri reševanju evropske dolžniške krize. "ECB je v skladu s pogodbo EU in statutom osrednji organ denarne politike v območju z evrom. Ni pa edini ekonomski akter," je poudaril.

Dodal je še, da ECB v bližnji prihodnosti ne načrtuje novega znižanja obrestnih mer. Poudaril je, da je banka v zadnjih mesecih napravila "očitne korake" tako v smeri znižanja obrestnih mer kot tudi zagotavljanja likvidnosti v območju z evrom. "Vsi se strinjamo, da je sedaj potrebno pustiti, da ti ukrepi začnejo delovati v polnosti," je pojasnil. "Komaj takrat lahko sprejmejo nadaljnje odločitve."

Za primer grožnje z deflacijo je Nowotny poudaril, da so mogoči tudi nekonvencionalni ukrepi ECB. Na vprašanje, ali je ECB pripravljena tudi na mehčanje monetarne politike, pa je odgovoril, da je osrednja naloga ECB ohranjati stabilnost cen. V ta namen je banka pripravljena uporabiti vse ustrezne instrumente, je dejal.

Nowotny pa je menil še, da stalni mehanizem za zaščito evra ESM ne potrebuje nujno najvišje bonitetne ocene. Njegova naloga bo namreč pridobivati kredite po ugodnejši obrestni meri, kot jih države lahko pridobijo na trgu. "To pa ne pomeni, da mora biti razlika tako velika, kot je sedaj," je zaključil.

Centralne banke držav z evrom so od lanskega poletja v režiji ECB odkupile za več kot 215 milijard evrov obveznic članic evrskega območja v težavah. S tem so se znižali stroški zadolževanja omenjenih držav, ECB pa je prevzela določen del tveganja. V znak protesta proti tej politiki je lani odstopil tudi prvi ekonomist ECB, Nemec Jürgen Stark.