Na protestni shod študentov se je odzval rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik, ki je protestnikom dejal, da bodo omenjen problem poskušali reševati v treh korakih. Kot je povedal, bo ljubljanska univerza organizirala poseben sklad, ki bo tistim tujim študentom, ki so z januarjem izgubili štipendije, na pomoč priskočil takoj.

Dodal je, da bodo denar v skladu, v višini približno 150.000 evrov, dobili s pomočjo prispevkov slovenskih podjetij in posameznikov. Druga rešitev, ki jo je predstavil Pejovnik, je, da bo do konca meseca februarja Ad futura dobila sklad, ki bo omogočal internacionalizacijo slovenskih univerz in donacije tujim študentom. Po njegovih besedah naj bi bil razpis urejen v mesecu marcu.

Trajna rešitev problema pa bi bila po Pejovnikovih besedah sprememba zakonodaje. Kot je povedala ena izmed protestnic, so javno podporo pri protestiranju tujim študentom dali dekan ljubljanske filozofske fakultete, dekanja ljubljanske fakultete za socialno delo in dekan ljubljanske ekonomske fakultete. Tuje študente pa podpirajo tudi različna gibanja, kot je Mi smo univerza, in mnoga druga društva.

Borijo se proti neokolonializmu

Redni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani Rastko Močnik je na protestu dejal, da so razlogi za današnji manifest študentov in ostalih mednarodna solidarnost, logika znanstvenih in izobraževalnih praks ter boj proti neokolonializmu. Z letošnjim letom se je tako začel izvajati zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ena od novosti zakona, ki je bil sicer sprejet že sredi leta 2010 in bo za pridobitev transferjev odslej upošteval tako dohodke kot premoženje, je tudi, da bodo do državne štipendije po novem upravičeni le polnoletni dijaki in študentje, slovenski državljani.

Državna štipendija je namreč izrazit socialni korektiv, namenjen možnosti izobraževanja socialno šibkim slovenskim državljanom, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Do uveljavitve zakona je državno štipendijo v povprečju letno prejemalo okoli 1000 tujih študentov, pretežno iz držav nekdanje Jugoslavije. Konec lanskega leta je državno štipendijo prejemalo 1762 tujih študentov in dijakov. V študijskem letu 2010/2011 je bilo za državne štipendije tujim študentom namenjenih nekaj manj kot dva in pol milijona evrov.

ŠOS z večkratnimi opozorili na problematiko

Kot je za STA povedala predsednica Odbora Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) za socialna in zdravstvena vprašanja Anja Krebs, je ŠOS na to problematiko in vse ostale probleme, ki jih dijakom in študentom prinaša ZUPJS, v lanskem letu večkrat opozorila ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter poslance državnega zbora.

V ŠOS sicer ostro obsojajo decembrski odgovor pristojnega ministrstva tujim študentom, naj sprožijo ustrezne meddržavne postopke, ki bodo uredili vzajemnost pravic študentov med Slovenijo in tretjimi državami. Urejanje bilateralnih sporazumov med državami je izključno v pristojnosti najvišjih državnih predstavnikov in ne študentov, je pojasnila Krebsova. Dodala je, da država ne more na študente prenašati odgovornosti za pomanjkljivo urejeno področje štipendiranja.

Prav tako je zaskrbljujoče, da se na področju visokega šolstva, in tudi drugih v Sloveniji, ukinja strukturne rešitve, brez načrtovanih nadomestnih struktur, ki pa se jih po protestih vedno obljublja, včasih celo uvede, a nikdar brez zamude. Podobna usoda, kot je sedaj doletela študente, ki nimajo slovenskega državljanstva, je v lanskem študijskem letu doletela slovenske študente doktorskega študija. Le-ti so namreč ostali brez državnega sofinanciranja doktorskega študija, obljubili pa so jim novo Inovativno shemo financiranja doktorskega študija, a je prišla v veljavo šele v obdobju letošnjega vpisa - z enoletno zamudo.