Njegova in podobne izjave kažejo na optimizem, ki preveva ta del sveta tako na ekonomskem kot političnem področju, čeprav negotove razmere na mednarodnih trgih mečejo senco tudi na to šeststomilijonsko regijo. Po prvih ocenah mednarodnih finančnih institucij za leto 2011 je povprečna ekonomska rast v državah LAK manjša od tiste v letu 2010, projekcije za leto 2012 pa zaradi neugodnih ekonomskih in finančnih kazalnikov na globalni ravni napovedujejo še nekaj nižjo, vendar še vedno pozitivno rast BDP. Svojo ceno na teh trgih bosta zahtevala predvsem evropska finančna kriza oziroma gospodarska recesija v Evropi ter dvom v ekonomsko okrevanje ZDA.

"Glavne tendence so pozitivne, celo mnogo bolj, kot so predvidevali nekateri na osnovi težav v tej regiji (v Latinski Ameriki, op.p.) ob koncu osemdesetih let. Latinska Amerika danes žanje sadove preteklih reform, svojega odpiranja in trdega dela. Prava lekcija za ves svet," je pred kratkim zapisal ameriški The Washington Post. In kaže, da ima prav. V zadnjem desetletju je latinskoameriška regija dosegala višjo ekonomsko rast kot v prejšnjih dvajsetih letih skupaj, revščina se je zmanjšala za okoli 15 odstotkov, izvoz se je povečal, srednji sloj se je razširil, povečale so se tuje investicije, zmanjšala se je celo socialna neenakost. K temu je treba prišteti še prevlado demokracij v regiji, v kateri so bili še pred nekaj desetletji diktature in oboroženi konflikti splošno pravilo.

Uspehi in senčne plati

Po podatkih Ekonomske komisije za Latinsko Ameriko in Karibe pri OZN (CEPAL) so te države od leta 2003 do danes beležile stalno ekonomsko rast, zato so lahko obvladovale negativne vplive krize v tako imenovanem razvitem svetu, zmanjšale tveganja in izkoristile razmere za svoj razvoj. V zadnjem poročilu z naslovom Latinskoameriške ekonomske perspektive za leto 2012 komisija ugotavlja, da je kljub razvojnim razlikam med južnoameriškimi državami in Mehiko na eni strani ter srednjeameriškimi in karibskimi državami na drugi predvsem "močno zunanje in notranje povpraševanje omogočilo, da je celotna regija v letih od 2003 do 2008 dosegala povprečno 5-odstotno rast".

Ob tem velja poudariti, da je večina teh držav stavila na nizko zadolževanje, utemeljeno na fiskalni solventnosti in pozitivni zunanjetrgovinski bilanci. K boljšemu stanju sta pripomogla tudi nizka inflacija (z izjemo dveh držav) in buden nadzor nad deviznim tečajem za preprečevanje padca ali dviga vrednosti domače valute. Pritegnili so tudi realne tuje investicije in pospešili izvoz na podlagi dokaj razumne ekonomske odprtosti, vključno s selektivno industrijsko politiko v nekaterih gospodarskih sektorjih.

Po navedbah omenjenega poročila so latinskoameriške države med letoma 2000 in 2007 zmanjšale javni dolg povprečno za 15 odstotkov glede na BDP ter izničile proračunski primanjkljaj, ki je v povprečju znašal 2,4 odstotka, ali pa celo dosegle 0,4-odstotni presežek. Ustrezno makroekonomsko upravljanje in višje cene surovin, ki so glavni izvozni produkti, je po mnenju analitikov pri CEPAL prispevalo potrebna sredstva za zmanjšanje revščine in večjo dostopnost osnovnih storitev. "Zaradi tega so bile posledice krize v letih 2008 in 2009 bolj blage in so si te države hitreje opomogle kot na primer članice OECD. Revščina se je v tem obdobju s 44 odstotkov v letu 2002 zmanjšala na 31,4 odstotkov leta 2010, s tem da se trend nadaljuje, kar obenem pomeni postopno upadanje koncentracije dohodka."

Ekonomska in finančna kriza v ZDA in Evropski uniji pa ni ostala brez posledic v tej regiji in v primeru, da se bo še poglabljala, bo zagotovo povečala negotovost. Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je bila v letu 2011 povprečna ekonomska rast 4,5-odstotna, CEPAL pa jo ocenjuje na 4,3 odstotka; končni izračuni bodo znani v prihodnjih tednih. Projekcije IMF napovedujejo za leto 2012 rast v višini 4 odstotkov, CEPAL pa 3,7-odstotno, kar je precej manj od 6,1-odstotne povprečne rasti v letu 2010. Po drugi strani analitiki ameriške komercialne banke Goldman Sachs za letos napovedujejo 3,2-odstotni padec, vendar naj bi že prihodnje leto prišlo do vnovičnega dviga rasti na raven 4,6 odstotka.

Posamezne države so lani rasle bolj kot v rekordnem letu poprej, med njimi so izvoznice nafte, kot je Venezuela (s 4-odstotno rastjo) ter nekatere srednjeameriške in karibske države, ki so povečale izvoz in pridobile večje devizne depozite emigrantov. Panamsko gospodarstvo je na primer beležilo 10,5-odstotno rast, argentinsko 9-odstotno, ekvadorsko 8-odstotno, perujsko 7- in čilsko 6,3-odstotno rast. Brazilija, ki predstavlja največje gospodarstvo v LAK, pa je zaključila leto 2011 le z 2,87-odstotno rastjo, torej več kot 4 točke nižjo kot leta 2010, medtem ko ji za letos napovedujejo 3,4-odstotno rast. Britanska svetovalna hiša Center za ekonomske in poslovne raziskave (CEBR) je decembra lani Brazilijo uvrstila na šesto mesto na lestvici največjih svetovnih ekonomij, kar pomeni, da je prehitela Veliko Britanijo.

Projekcije za leto 2012 izhajajo iz predpostavke, da se kriza v Evropi ne bo poglabljala, a četudi bi se, bi bila rast BDP v državah LAK še naprej pozitivna, se pravi, da se bo v teh državah razvoj le nekoliko upočasnil. Na to je opozorila že predsednica IMF Christine Lagarde, ko je dejala: "To, kar se dogaja v razvitih ekonomijah, posebno v Evropi, je zaskrbljujoče za ves svet."

Poglabljajoča se evropska recesija utegne imeti posledice v tej regiji iz več razlogov. Eden je ta, da so izpostave bank iz območja evra že začele klestiti svojo kreditno politiko. Dekan ekonomske fakultete pri Panamski univerzi Rolando Gordon pravi: "Ekonomska rast bo v vseh državah LAK manjša, ker se bo zmanjšala potrošnja v Evropi in ZDA, kar posledično pomeni manjši izvoz v te države." Predstavnica CEPAL Alicia Barcena pa predvideva težave zaradi nihanj finančnega dotoka, manjšega deviznega priliva od emigrantov ter upadanja zunanjetrgovinske menjave. "Najpomembnejša za našo regijo bo nedvomno trgovina, za katero sem močno prepričana, da predstavlja eno najbolj zaskrbljujočih tem," meni Barcena glede na to, da temelji ekonomska rast oziroma gospodarski razvoj v latinskoameriških državah pretežno na izvozu surovin.

Protikrizna obramba

Kljub črnim oblakom in sencam pa v regiji vlada optimizem. Na ustanovnem sestanku Latinskoameriške in karibske skupnosti (CELAC) decembra lani je čilski predsednik Sebastian Pinera izjavil: "Prepričan sem, da bo 21. stoletje stoletje Latinske Amerike in Karibov in da smo poklicani, da ju vodimo z enim samim ciljem - izboljšati kvaliteto življenja naših narodov." Ob isti priložnosti je mehiški predsednik Felipe Calderon dejal: "To je čas in desetletje za Latinsko Ameriko, zato moramo pospešiti korake v smeri integracije." Čilski finančni minister Felipe Larrain je šel še dlje: "Danes nismo del problema mednarodne ekonomije, temveč rešitev. Naši trgi ponujajo privlačne možnosti za rast."

Gre za idejo, da je Latinska Amerika, četudi ni imuna za težave razvitega sveta, danes bolje pripravljena na soočenje z negativnimi vplivi in pripravlja zaščito pred tem valom. Guverner mehiške centralne banke Agustin Carstens: "Z makroekonomskega vidika smo dobro pripravljeni. Zavedamo se, da je ekonomska stabilnost osrednjega pomena in pogoj, čeravno ne edini, za doseganje večje rasti." Največjo grožnjo po njegovem mnenju predstavlja evropska recesija, in če bi ta potegnila za seboj še ZDA, bi prišlo do težav na bančnem področju v Evropi, s čimer bi se skrčil obseg kreditiranja in zaostrili pogoji financiranja. "Na to moramo biti pripravljeni," pravi Carstens.

Čile, Peru, Brazilija in druge države so že ob koncu lanskega leta predstavili ukrepe za stimuliranje potrošnje in investicij. Brazilska predsednica Dilma Rousseff je sprejela odločitev o zmanjšanju davkov in obresti, kar naj bi pospešilo potrošnjo in spodbudilo investicije. Podobne ukrepe je sprejela tudi Argentina, ki si prizadeva zmanjšati proračunski primanjkljaj in znižati 20-odstotno inflacijo, ta je poleg venezuelske (27,6 odstotka) najvišja na tem območju. Čile ima po besedah Larraina pripravljen načrt za spodbujanje zaposlovanja, javnih in zasebnih investicij, poleg tega je v začetku januarja napovedal emisijo javnega dolga za 6 milijard dolarjev "za primer poslabšanja zunanjega scenarija". Peru je za letos predvidel 1,3 milijarde dolarjev za stimuliranje potrošnje, kar predstavlja okoli 2 odstotka BDP.

Drugi obrambni mehanizem predstavlja proces integracije, ki ga poskušajo izpeljati prek CELAC in UNASUR in vključuje skupne finančne in druge institucije, ki nastajajo v okviru teh organizacij. Tudi za Latinsko Ameriko in Karibe leto 2012 ne bo lahko, a se zdi, da bodo val težav, ki ga pričakujejo zaradi krize v Evropi in ZDA, lažje premostili kot drugod, zaradi česar optimizem ni brez podlage.