Grčija se z zasebnimi upniki pogaja o odpisu ali prestrukturiranju dolga v vrednosti okoli 100 milijard evrov. Dogovor mora biti sklenjen, preden lahko država računa na več svežega denarja s strani mednarodnih posojilodajalcev, EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Ključen za Grčijo bo 20. marec, ko bo državi zapadlo v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolgov. Predstavnika zasebnih upnikov, prvi mož Inštituta za mednarodne finance (IIF) Charles Dallaro in Jean Lemierre iz francoske banke BNP Paribas, sta danes nadaljevala pogovore z grškim finančnim ministrom Evangelosom Venizelosom in premierjem Lucasom Papademosom.

Inštitut, ki v pogajanjih zastopa več kot 450 finančnih institucij z vsega sveta, je sicer v izjavi izpostavil, da so pogajanja "začasno zaustavljena" z namenom "premisleka" o dosežem. IIF opozarja, da predlog vsebuje neprecedenčni 50-odstotni nominalni odpis grških obveznic v rokah zasebnih vlagateljev in do 100 milijard evrov odpisa dolga, česar pa kljub prizadevanjem grških oblasti vse vpletene stranke niso pripravljene sprejeti.

"V teh okoliščinah so pogajanja z Grčijo in uradnim sektorjem začasno prekinjena z namenom premisleka o koristih prostovoljnega pristopa," navaja izjava. "Zelo upamo, da se bo Grčija s podporo območja z evrom znova konstruktivno vključila v pogovore s privatnim sektorjem z mislijo na oblikovanje dogovora, ki bo sprejemljiv za vse," so še zapisali. V četrtek sta oba predstavnika upnikov v pogajanjih z grškimi oblastmi poudarila, da vrsta vprašanj na določenih ključnih področjih ostaja odprta, medtem ko se čas izteka.

Nek neimenovani visoki uradnik grškega finančnega ministrstva pa je v četrtek izrazil zmerni optimizem in prepričanje, da bi bil dogovor lahko dosežen do konca prihodnjega tedna. Vseeno pa naj bi bila današnja poganja "zelo, zelo napeta", je za ameriško tiskovno agencijo AP dejal vir blizu pogovorov, ki ni želel biti razkrit. Po poročanju grškega časnika Kathimerini se sicer na pogajanjih zatika okoli obrestnih mer, ki naj bi jih Atene po prestrukturiranju dolga plačevale upnikom. Zasebni vlagatelji si namreč želijo okoli petodstotne obrestne mere, grške oblasti pa vztrajajo pri okoli štiriodstotni, pisanje časnika povzema francoska tiskovna agencija AFP.

V nedeljo bo sicer v Grčijo potoval nemški zunanji minister Guido Westerwelle, je danes napovedal Berlin. Srečal se bo s Papademosom, zunanjim ministrom Stavrosom Dimasom in vodjo glavne opozicijske stranke Nova demokracija Antonisom Samarasom. Kot pojasnjujejo v nemški vladi, bo v ospredju pogovorov seveda grška finančna kriza. "Zunanji minister tja potuje s sporočilom spodbude in pričakovanja," so pojasnili. Spodbuda se nanaša na grško vlado, ki mora izvesti pogumne reformne korake, pričakovanje pa na izvajanje teh reform.

Prihodnji teden se v Atene vračajo predstavniki IMF, Evropske centralne banke (ECB) in EU, ki sestavljajo t. i. trojko. Strokovnjaki vseh treh institucij bodo pregledali napredek države pri izpolnjevanju zastavljenega programa sprememb, h katerim se je Grčija zavezala v zameno za 110 milijard evrov vredno posojilo. Tokrat sicer pod vprašanjem ne bo izplačilo nove tranše omenjenega posojila, pač pa se bo pogovor osredotočil na drugi rešilni paket za Grčijo, ki je vreden 130 milijard evrov. Mednarodni posojilodajalci sicer niso pripravljeni odobriti novega paketa pomoči, dokler Grčija ne doseže dogovora z zasebnimi upniki.