Sedemnajst na enega

Deset let kasneje je ameriški vojaški zapor v zalivu Guantanamo še vedno podjetje, ki ga ni mogoče zapreti. Iz razmajanega zapora z nekaj improviziranimi celicami je Gitmo zrasel v milijone dolarjev vreden vojaški kompleks. ACLU (Ameriško združenje za civilne svoboščine) poroča, da je v tej moderni vojaški utrdbi še vedno 171 zapornikov iz 23 različnih držav. Vsakega od njih pazi 17 marincev, kar pomeni, da vsak zapornik ameriške davkoplačevalce stane 800.000 dolarjev na leto. Lansko leto so zapor zapustili trije zaporniki: "Dva kot mrliča, tretji pa je bil mlad Sirijec, ena mojih strank, ki je bil premeščen v Nemčijo," je zapisal Samuel C. Kauffman, odvetnik iz Portlanda. V minulih desetih letih se je skozi Guantanamo zvrstilo 779 domnevnih teroristov. Le šest med njimi je bilo obsojenih za dejanja, zaradi katerih so jih zaprli. Okoli 600 zapornikov so po dolgih mesecih in letih zapora izpustili. Največ v času, ko je bil predsednik George W. Bush. Obama je že prvi dan v Beli hiši podpisal ukaz za zaprtje Guantanama. Morali bi ga zapreti konec leta 2009, a ukaza očitno ni nihče poslušal. "Predsednik je trdno odločen, da zapre Guantanamo. Nič manj, kot je bil odločen med volilno kampanjo," je v ponedeljek dejal Jay Carney, tiskovni predstavnik Bele hiše. In zakaj dve leti po ukazu, ki ga je podpisala oseba z največ oblasti na tem planetu, Guantanamo še ni padel? "Kongres se je izredno potrudil, da je preprečil vse predsednikove poskuse, da bi ga zaprli. Toda v zadnji instanci je predsednik tisti, ki ni izpolnil obljube do ameriškega ljudstva," je dejal Tom Parker iz Amnesty International.

Poleg kongresa pa so se Obami zoperstavile tudi lokalne oblasti, ki so zaradi varnostnih razlogov odklonile možnost, da bi zapornikom sodila civilna sodišča. Leta 2009 je Obama ustanovil posebno delovno skupino, ki je preverila preiskovalne postopke in obveščevalne podatke o vseh zapornikih.

Komisija je ugotovila, da za 89 oseb ne obstajajo razlogi za zadržanje v strogem vojaškem zaporu. Bela hiša je odobrila njihovo izpustitev oziroma premestitev. Washington se je začel pogajati s prijateljskimi državami. Kot je znano, je bila med državami, ki so ponudile "gostoljubje" zapornikom Guantanama, tudi Slovenija. Toda zgodilo se ni nič. Vseh 89 osumljencev je skupaj z ostalimi zaporniki še vedno v strogem zapornem režimu, ki velja v Guantanamu. Kot kaže, bodo tam ostali še dolgo. Potem ko je lansko leto ameriški kongres zavrnil možnost, da bi ZDA sprejele zapornike ujgurskega rodu, je tudi zanimanje ostalih držav gostiteljic, ki so Washingtonu ponudile roko, usahnilo.

Obljubil ukinitev in si premislil

Usodo Guantanama kot vojaškega oporišča ter status zapornikov kot vojnih ujetnikov je do nadaljnjega zapečatil isti človek, ki je podpisal ukaz o njegovi ukinitvi. 31. decembra je predsednik Obama podpisal odlok, ki vojaškim oblastem daje izključno pravico do dostopa in ravnanja z domnevnimi vojaškimi ujetniki. Še več, pogoj za izpustitev oziroma preselitev zapornikov je, da države gostiteljice Washingtonu zagotovijo, da bivši zaporniki Guantanama ne bodo sodelovali v subverzivnih in terorističnih dejanjih proti ZDA.

Po napovedih se je včeraj pred Belo hišo zbralo nekaj tisoč protestnikov. 171 od njih je bilo oblečenih v oranžne zaporniške pajace. Protest so organizirale vse najpomembnejše humanitarne organizacije.

Toda najboljši predlog za razrešitev problema je ponudil Jonathan M. Hansen, predavatelj s Harvarda. V New York Timesu je zapisal, da bi moral Obama začeti postopek za vrnitev Guantanama kubanskim oblastem. Vrnitev Guantanama Kubi ne bi rešila zgolj problema zapornikov in vsaj delno odpravila ameriške napake v zadnjem desetletju. Z vrnitvijo zaseženega ozemlja bi Amerika odpravila krivice iz kolonialnih časov ter vzpostavila temelj za nove odnose tako s Kubo kot tudi z ostalimi državami na zahodni polobli in vsem svetu, piše Hansen.