Ker predsednika republike Danila Türka na izredno zasedanje parlamenta ni bilo, čeprav je bil vabljen, da predstavi razloge, zakaj je za mandatarja vlade predlagal Zorana Jankovića, je prvi prišel do besede slednji in predstavil program. Najprej je poslance spomnil, da so pred volitvami vse stranke obljubljale sodelovanje in da zdaj ni več časa za politične igrice. Temeljni cilj njegove vlade bo doseči večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in uravnoteženje javnih financ. Zatem je podrobno opisal javnosti pretežno že znane točke koalicijske pogodbe, ki so jo potrdili pogajalci štirih strank, od davčne politike, zniževanja javne porabe, preoblikovanja AUKN, pametnega prodajanja državnih podjetij do reform pokojninskega, zdravstvenega sistema in trga dela. Omenil je tudi zatiranje korupcije in to, da je partnerjem ponudil več ministrskih mest, kot bi jim pa matematičnem razmerju pripadalo. Ob koncu je tudi tiste, ki mu nasprotujejo, pozval, da po oblikovanju vlade o razvojnih vprašanjih sklenejo "zavezništvo za Slovenijo". Svoj nastop pred poslanci je končal z napovedjo, da bo treba bolje delati, da bi živeli lepše.
"Rezervna" koalicija Jankoviću nasprotuje
Za njim so predstavniki "rezervne koalicije" (SDS, Virantove liste, SLS in NSi) še enkrat povedali, da se jim zdi prav, da Janković prvi dobi priložnost sestaviti vlado, vendar njegove kandidature ne bodo podprli. Vsi so k temu dodali, da so njihova vrata odprta za sodelovanje pri oblikovanju protikriznih in razvojnih ukrepov. Jože Tanko (SDS) je nasprotovanje Jankoviću utemeljeval s tem, da je ta med kampanjo dosledno zavračal sodelovanje s SDS. Okrcal je predsednika republike, češ da je neodgovorno zavlačeval s predlogom za mandatarja, in to, da Janković vztraja, čeprav nima večine, označil kot promocijo politične korupcije na najvišji ravni.
"Toliko manipulacij v zraku, da nikomur ni bilo nič jasno"
Za Tankom je Rihard Braniselj (DLGV) povedal, da so njihovi pogajalci res parafirali pogodbo, a se je svet stranke odločil, da v koalicijo ne vstopijo, ker pri Jankoviću ni bilo dovolj pozitivne energije. Pozitivna Slovenija po njegovem mnenju k vsebini parafirane pogodbe ni skoraj nič prispevala, saj je Janković sprejel skoraj vse, kar so zahtevali. Proti so tudi zato, ker Janković nima koncepta in ta koalicija, tako Braniselj, tudi ne potrebne kemije za vladanje, zato vlada ne more biti trdna. Radovan Žerjav je Jankoviću sicer zaželel vso srečo ob glasovanju, pri katerem ga niso podprli. Zato ne, je razlagal predsednik SLS, ker se razhajajo v osnovnih pogledih. Vrhunec pa je po njegovem to, da je bil deležen "grmenja in težkih besed", da je hlapec, ker se je pogovarjal s tujimi veleposlaniki. Nepremostljive razlike so tudi v pogledih na korupcijo, na davčne oaze in zadolževanje države.
Ljudmila Novak (NSi) je podvomila, ali je bila na volitvah res izražena volja ljudstva ali pa se je uresničilo geslo, da je denar sveta vladar. Pri Jankoviću jo obhajajo dvomi o zakonitosti in poštenosti njegovih ravnanj iz časov, ko je bil ljubljanski župan. Na drugi strani so poslanci iz PS, SD in DeSUS pojasnjevali, da je Janković dokazal, da je pravi človek za delovanje v krizi, da ima dober program, s katerim se večina strank vsaj načeloma strinja. Poudarjali so, da je Janković zmagovalec volitev in zato je prav, da poskuša sestaviti vlado.
Battelli: levica omalovažuje manjšino
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je pojasnil, da so se odločili za pristop k Jankovićevi koaliciji, ker so jim zagotovili, da ima skupaj z njimi večino glasov. Poleg tega so v pogajanjih uveljavili najbolj pomembne točke volilnega programa DeSUS. Predvsem to, da bo država pomagala pokriti stroške prvih zaposlitev za mlade, da bodo bogatejši plačevali več dohodnine in da prihodnje leto upokojenci ne bodo deležni kakšnih omejevalnih interventnih ukrepov.
Ob razmerju 44 proti 44 so bile oči uprte v poslanca narodnosti. Še zlasti, zato ker je njima Janković v uvodnem nastopu zagotavljal, da bodo upoštevali vse, kar sta zahtevala. Toda László Göncz je takoj razblinil ugibanja, ko je jasno povedal, da z Robertom Battellijem ne bosta podprla mandatarja, ki nima jasne večine. Kasneje se je v razpravi oglasil tudi Battelli in tako imenovano levico, kot je rekel, obtožil pritiskov, paternalizma, ki vsako politično profiliranje manjšine prezirljivo omalovažuje. Govoril je o javnem pozivu k linčanju poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti. Vse to ima stare korenine, je nadaljeval poslanec italijanske manjšine, kajti v preteklosti se je manjšino najprej dehumaniziralo in potem izvajalo, kar se je izvajalo, vse do srede petdesetih let.
