V njej je razložil, kako naj bodo videti sestanki zaposelnih s svojimi nad– in podrejenimi – kot da sestankujejo v podjetju, ki se je pravkar začelo dvigati iz ničle, in ne kot da sestankujejo zaposleni v podjetju, v katerem dela 30.000 ljudi.
Danes je Google prvič razkril svoje uradne smernice sestankovanja. V najnovejšem Googlovem spletnem časniku, Think Quarterly (misli četrtletno/četrtinsko), je namreč podpredsednica operativnega oddelka Kirsten Gil razložila štiri najpomembnejše smernice sestankovanja.
1. Vsak sestanek mora imeti jasno določeno osebo, ki bo sprejela končno odločitev. Če ni niti človeka, ki bi to odločitev sprejel, niti odločitve, ki bi morala biti sprejeta, potem se sestanek sploh ne bi smel zgoditi.
2. Na sestanku ne bi smelo biti več kot 10 ljudi.
3. Vsaka oseba bi morala nekaj prispevati. Če ne prispeva ničesar, potem ne bi smela biti na sestanku.
4. Nobena odločitev ne bi nikoli smela čakati na sestanek. Če se mora sestanek nujno zgoditi pred odločitvijo, potem se mora sestanek sklicati nemudoma.
Ta štiri pravila se morda res slišijo kot nekaj povsem vsakdanjega in logičnega, a ko se podjetja razširijo in zaposlujejo vedno več ljudi, nadrejeni pogosto sklicujejo sestanke le zato, da si dvigujejo nivo samozavesti in ne zato, da bi na njih dejansko kaj storili ali z njimi kaj dosegli.
Gilova razlaga, da je bila Pageova velika reorganizacija, s katero je podjetje razdelili v sedem večjih skupin z vodji, storjena z enim samim jasnim namenom – da se prenašanje odgovornosti konča na eni sami osebi.
