Kot ugotavljajo, je oboje posledica neurejenega koncesionarskega dela v Sloveniji, a so na ta vidik na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ob razpisu za programe "pozabili". Kljub temu v največji slovenski bolnišnici pričakujejo, da bodo številne kritike na račun razpisa ZZZS, ki javnim zavodom krči programe, zalegle. "Upam, da ga bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) razveljavil," je včeraj poudaril generalni direktor UKC Ljubljana mag. Simon Vrhunec. V nasprotnem primeru lahko za to prek upravnega nadzora poskrbi tudi ministrstvo za zdravje, je spomnil.
Za revizijo "ohlapnih" koncesij
ZZZS mora že zaradi varnosti pacientov ob razpisu preveriti, ali imajo ponudniki ustrezne prostore in usposobljene kadre, je opozorila strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Brigita Drnovšek Olup. Neenaki kriteriji in pojasnjevanje, da je preverjanje koncesionarjev obveznost ministrstva za zdravje, je po njihovem nepošteno do bolnikov. Kot je spomnila Drnovšek-Olupova, je na primer zelo pomembno, kako in kje je poskrbljeno za nego bolnikov ob morebitnih pooperativnih zapletih.
Za zdaj so v UKC Ljubljana dobili dve novi vlogi zdravnikov za dovoljenje za delo pri drugem delodajalcu, ki pa so ju zadržali. Kot so že napovedali, ne nameravajo izdajati soglasij za "popoldansko delo", kadar bi to pomenilo odlivanje programov iz bolnišnice. Po novem bodo na to še bolj pozorni, je napovedala Drnovšek-Olupova, dovoljenja pa izdajajo za polletno obdobje. Po Vrhunčevi oceni bi bilo smiselno tudi, da bi ministrstvo za zdravje revidiralo dovoljenja za opravljanje dejavnosti koncesionarjev, glede na to, da so jih pred leti podeljevali brez pravih kriterijev. Tudi koncesijske pogodbe so večinoma zelo ohlapne, je spomnil.
Predsednik računskega sodišča dr. Igor Šoltes na splošno ugotavlja, da lahko naročnik (v primeru razpisa za programe ZZZS, op. p.), četudi k temu ni izrecno zavezan, poleg cene postavi tudi druge kriterije izbora. "Odgovornost je naročnikova," je poudaril. Ob razpravah o "dampinških cenah", ki naj bi zmagovale na razpisu ZZZS, pa Šoltes dodaja, da "koncesionarjev ne bi smeli kar počez pribijati na križ", ampak bi morali primerjati podatke o njihovi učinkovitosti in učinkovitosti javnih zavodov. Za to bi bila potrebna resna analiza, ki pa je v tem trenutku še ni, je spomnil. Ob pobudah, da bi računsko sodišče opravilo revizijo razpisa za programe v zdravstvu, pa Šoltes dopušča možnost, da bodo to področje vključili v naslednjo redno revizijo ZZZS.
Zastarela zakonodaja in vprašanje konkurence
"Ali mora tisti, ki kandidira na razpisu, imeti zaposlene zdravnike, je stvar razpisa. Osebno takšnim zahtevam nisem naklonjen, pomembno pa je, da koncesionar izkaže, na kakšni podlagi ima angažirane zdravnike in drugo osebje, s katerimi bo opravil operacije. V primeru UKC Ljubljana so stroški zaradi terciarnih storitev nedvomno višji, kar bi bilo treba v razpisu upoštevati, po drugi strani pa se lahko za velikim številom zaposlenih v javnih zavodih skrivajo tudi neracionalnosti. Če naj konkurenca deluje, v razpisu za programe zato ni smiselno upoštevati številnih stroškovnih bremen, saj potem konkurenca nima več smisla," ugotavlja prof. dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete.
Pirnat je sicer pisec predloga zakona o koncesijah, ki je bil aktualen leta 2007, zatem pa je ob številnih očitkih in nasprotujočih si stališčih v zdravstvu obtičal v predalih. Kot pojasnjuje, so želeli takrat jasneje določiti, kdaj se lahko koncesije podelijo in pod kakšnimi pogoji. "Zdi se, da ni nihče hotel transparentnosti," ugotavlja danes. Od takrat se ni nič spremenilo, če odštejemo, da je začel veljati zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki zajema tudi koncesije, a se v primeru zdravstva "praktično ne uporablja", ugotavlja Pirnat.
Ob tem opozarja, da Slovenija tudi nasploh močno zamuja pri pravnem urejanju zdravstva. Med drugim bi se morali čim prej prilagoditi evropski direktivi, ki prinaša prost pretok pacientov. "Bojim se, da se bo vsaka reforma razbila ob vkopavanju v obstoječe stanje. Nekateri se vkopavajo, ker menijo, da je nedotakljiv spekter pravic, drugi zato, ker menijo, da je treba za manj denarja dobiti več storitev, tretji pa zato, ker bi radi ohranili privilegije, ki so jih pridobili v neurejenem sistemu," opaža Pirnat.
