Barack Obama pa je v Belo hišo res padel z Marsa: istega leta, ko se je Nacionalna zveza črnih farmerjev na sodišču še pravdala proti ameriški vladi zaradi rasne diskriminacije, in samo sedem let po Al Kaidinem terorističnem napadu 11. septembra so Američani izvolili črnega predsednika z drugim imenom Hussein, svet pa je bil tako navdušen, da je Baracku Husseinu Obami, ko že ni več vedel, kaj bi od silne sreče, dal - Nobelovo nagrado za mir.

To je bil v vseh pogledih edinstven primer v zgodovini te prestižne nagrade: švicarski Cern ni dobil Nobelove nagrade za fiziko za zagon hadronskega pospeševalnika in napoved morebitnega odkritja Higgsovega bozona, niti ni denimo Nobelove nagrade za književnost dobila afganistanska lezbijka za objavo namere, da bo v naslednjem letu napisala zbirko erotične poezije. Obama je tako prvi v zgodovini dobil bianco Nobelovo nagrado za mir. Predsednik Odbora ga je poljubil, nato pa mu izročil zlato plaketo in prazen formular, da sam vpiše obrazložitev.

- Se opravičujem, je malo zatem potrkal Obama na stekleno pregrado na okencu Kraljeve akademije. Mi lahko prosim pomagate, tale rubrika mi ni povsem jasna...

- Tu vpišete, koliko vojn trenutno vodite, kje natančno in od kdaj, je na kratko odgovorila uslužbenka. Običajno za dobitnike Nobelove nagrade za mir.

- Ne mislim tega, ampak tu levo...

- Ime, drugo ime, priimek, naslov bivališča, spodaj pa nacionalna in verska pripadnost.

- Ne to, je Obama previdno pokazal s prstom. To tukaj, "rastillhor-nekaj", ne razumem norveško, kaj pride tukaj?

- To je švedsko, gospod. "Rastillhörighet", ga je živčno popravila gospa. Pomeni "rasna pripadnost". Barva kože.

- Aha. In kje potem izpolnim obrazložitev nagrade?

- To je obrazložitev.

Da je Barack Obama padel z Marsa, smo tako vedeli vsaj pred dvema letoma, ko je dobil Nobelovo nagrado za mir v trenutku, ko je vodil dve veliki vojni tisoče kilometrov stran od svoje domovine, in prevzel nagrado, ki bi jo pravzaprav moralo dobiti tistih sedemdeset milijonov Američanov, ki so ga volili.

Vedeli smo to tudi brez Andrewa Basiaga in Williama Stillingsa, dveh njegovih rojakov, ki v zadnjih tednih zabavata svet s senzacionalno trditvijo, da je bil Barack Obama pred tridesetimi leti udeleženec tajnega programa Cie in vladne agencije DARPA na neki kalifornijski univerzi, kjer je v tako imenovani Jump Room, "skok sobi", prehajal vse meje prostora in časa in bil teleportiran na - Mars.

Neverjetna novica je obšla planet s hitrostjo nevtrona v Cernovem pospeševalniku in Bela hiša je bila nazadnje prisiljena uradno zanikati, da bi bil predsednik kadar koli in v kakršnih koli okoliščinah na Marsu. Samo to je še manjkalo teoretikom zarote: ko Bela hiša uradno zanika, da se je nekaj zgodilo, je to ključni dokaz, da se je to zares zgodilo.

Medtem ko so pisali demanti trditev o oni davni teleportaciji skozi "skok sobo" na Mars, pa so ameriški predsednik in sodelavci pisali še en dokument: zakon o avtorizaciji nacionalne obrambe. Ta novica za svetovne infotainment medije seveda ni bila tako zanimiva.

Koga, razen ameriškega predsednika, ki iz tajne "skok sobe" potuje na Mars, pa sploh še zanimajo trapasti ameriški zakoni? Saj veste, tisti iz rubrik "Ali ste vedeli, da...", po katerih je v Arkansasu prepovedano loviti sibirske tigre z vodnimi topi kalibra večjega od 100 mm, v Iowi pa dovoljeno sidrati letalonosilke v bazenu. Ali ta najnovejši, prismuknjeni zakon o avtorizaciji nacionalne obrambe, ki ameriški vojski dopušča, da ji je zaradi terorizma lahko sumljiv kdor koli, ki ji pade na njeno domoljubno pamet, in da lahko tega Kogar Koli aretira in ga brez sojenja in brez kakršnega koli pojasnila drži v priporu, dokler se ji zahoče.

Še celo Stalinov NKVD je bil po zakonu nekako dolžan pojasniti, zakaj pošilja sumljive ljudi v Sibirijo - res, da to niso bila ne vem kako prepričljiva pojasnila, toda obstajala je vsaj administrativna dolžnost, da pisar Službe uradno zapiše, da je Ivan Aleksijevič iz Omska v krčmi javno podvomil v slavno sovjetsko Državo - medtem ko Obama in njegova slavna država nimata več niti te birokratske ovire.

Marljivemu agentu ameriške NKVD se zazdi sumljiv sirski študent v majici lokalne univerze, in še preden bi nesrečnež lahko pojasnil, da AU na majici ne pomeni "Allah uakhbar", temveč "Alabama University", ga s črnim hummerjem tajne službe premestijo na neznano lokacijo in ga po triletnem zasliševanju z alternativnimi metodami zaprejo v tisto mračno kletno celico, ki ji prestrašeni zaporniki rečejo - "skok soba". Kdor je enkrat vstopil vanjo, se govori po Guantanamu, ni več prišel ven.

Za razliko od novice o Obamovi teleportaciji novice o sprejetju stalinističnega zakona o avtorizaciji nacionalne obrambe seveda nikoli niso demantirali. Bela hiša pa namesto tega že pripravlja demanti naslednje neverjetne novice - da so na Marsu odkrili življenje in da so ameriški študenti na njegovi površini posneli veliko kolonijo človeku podobnih bitij arabske fizionomije v posebnih naselbinah, ograjenih z žico. Zaradi česar se konec koncev Mars tudi imenuje "rdeči planet".

Če to ni za Nobelovo nagrado, pa res ne vem, kaj bi bilo.