Kot je videti ima sama ločitev oziroma možnost le te veliko opraviti z dejstvom ali se bo oseba poročila ali ne. Ni pa v vseh stanovskih razredih enako.
Pari srednjega razreda se niso bali niti ločitve niti poroke, med tem ko so ženske revnejšega statusnega razreda imele zadržke do poroke saj so se bale, da gre za past in bi zakon za njih pomenil le dodatno obremenitev brez pravih ugodnosti. ''Tako srednji kot nižji razred vidi poroko kot zavezo, vendar pa srednji razred pojem zaveze, predanosti vidi v pozitivni luči, kar ne moremo reči za nižji razred,'' so zapisali avtorji raziskave.
Analizirali so 61 parov, starih od 18 do 36 let. Ugotovili so, da se kar 37 odstotkov manj premožnih žensk boji pasti, ki bi jo lahko predstavljal zakon, 67 odstotkov vseh vprašanih pa se boji, da se iz zakona ne bi mogle rešiti, če bi se izkazal za slabega. Raziskovalci so tako mnenja, da se velika večina, ljudi, ki sicer živijo v skupnem gospodinjstvu, ne poroči prav iz strahu, kaj bi se dogodilo, če bi se morala raziti. Čeprav je to tako, kot da bi raje ostali doma, kot pa šli na počitnice z letalom, ker se bojite strmoglavljenja, pa problem pri poroki mladim očitno predstavlja predvsem finančni vidik – glede na to, kako zapletena je lahko ločitev, se poroka preprosto ne splača.
Premožnejši pri vidijo skupno življenje kot vzletno stezo pred poroko, med tem kot revnejši pari krožijo okoli skupnega življenja kot mačka okoli vroče kaše. Slednjim parom namreč manjka finančne stabilnosti, da bi si upali živeti in kasneje poročiti se. Pri revnejših ženskah gre pogosto tudi za to, da jim moški v življenju predstavlja le še dodaten strošek, ne pa finančnega priliva, pari pa se bojijo tudi tega, da bi se morali v iskanju zaposlitve seliti daleč stran drug od drugega.
Velikokrat se torej finančna situacija postavi kot prepreka skupnemu življenju. Kot je videti, v večini primerov sploh ne gre za to, da se ljudje ne bi želeli več poročati. Le želijo se poročiti le enkrat.
