"Imamo stališče sodišča, da imajo stanovalci izvršilni naslov v sodni poravnavi, ampak da ta terjatev ni zapadla. To v pravniškem jeziku pomeni, da imajo terjatev, a je nimajo pravice izterjati, ker ni izvršljiva. Sodna poravnava je izvršljiva le, če je terjatev iz poravnave zapadla," je povedal odvetnik devetih izseljenih družin Aljoša Štampar Strojin. "Zato smo vložili tožbo na višje sodišče," je še rekel.

Korotancem v tožbah ne kaže dobro

Če bo višje sodišče potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, napoveduje pritožbe na ustavnem sodišču, saj meni, da gre v tem primeru "za zlorabo pravnega postopka", saj terjatev ne zapade zaradi pogojev, ki niso odvisni od Korotancev. Štampar Strojin pravi, da so oni naredili vse, kar so lahko, pa še vedno ne morejo do svojega denarja. "V osnovi do tega sploh ne bi smelo priti, absurd je namreč, da s sodno odločbo ne moremo priti do sodno priznane terjatve. To nima smisla. To je kršitev načela pravne države, takega sodstva ne potrebujemo," pravi.

Povprečna terjatev deložiranih stanovalcev starega Korotanskega naselja je visoka med 35.000 in 50.000 evri.

Naj ob tem povemo, da je v Korotanskem naselju na območju nekdanjega Litostroja do leta 2009 živelo 32 družin. A pet družin se je po naših informacijah izselilo že prej in s tem tudi pridobilo s sodnimi poravnavami določene odškodnine, 600 evrov za kvadratni meter. Družine, ki zdaj želijo priti do odškodnin po sodni poti, se niso izselile prostovoljno, s tem pa naj bi, kot trdijo westbrookovci, "kršile določbe sodnih poravnav". "Pogoj za odškodnino po sodni poravnavi je bil, da se stanovalci najpozneje do določenega datuma izselijo. Kdor se ni izselil, je kršil sodno poravnavo, enako če je vložil kakršen koli sodni spor," je pred časom povedal zastopnik družbe Westbrook Estate Mitja Tkalec.

Tožbe za izplačilo odškodnin so sicer najpomembnejše tožbe, ki so jih vložili deložirani stanovalci proti angleškemu podjetju, nikakor pa niso edine, s katerimi se ubadajo. Westbrook medtem toži stanovalce še za izplačilo najemnin oziroma uporabnin za bivanje v barakah za nazaj, čeprav nimajo nikakršnih najemniških pogodb oziroma druge pravne podlage za izplačilo kakršnih koli najemnin. "Stanovalci so vložili malo morje tožb glede najemnin, a bodo najverjetneje vse izgubili," pravi Štampar Strojin.

Eden od izseljenih stanovalcev se je medtem odločil za mediacijo. "Moja stranka bi pristala na poravnavo, bila je tudi pripravljena pobotati najemnino, ki dejansko ne obstaja. V tem primeru ne bi dobila 30.000 evrov odškodnine, ampak 27.000 evrov. Ko smo se vse dogovorili, je nasprotna stranka od mediacije odstopila," je povzel odvetnik nekdanjih Korotancev.

Novo Korotansko naselje še daleč

Ko so se še leta 2008 pogajali, so westbrookovci ob posredovanju takratnega ljubljanskega župana Zorana Jankovića stanovalcem ponudili bodisi odškodnino bodisi nakup novega stanovanja po ugodni ceni 1400 evrov za kvadratni meter v novem Korotanskem naselju. Stanovanja v novem Korotanskem naselju naj bi kupil tudi mestni stanovanjski sklad. Družba Westbrook je namreč Mestni občini Ljubljana ponudila v odkup določeno število stanovanj. Predpogodbo o nakupu 46 stanovanj po ceni 1400 evrov za kvadratni meter je podpisala direktorica mestnega stanovanjskega sklada Jožka Hegler. Toda zalomilo se je tudi pri gradnji novega Korotanskega naselja.

Konec leta 2010 je družba Gradnja nepremičnin, ki ji je medtem družba Westbrook prodala oziroma predala zemljišče, vložila štiri vloge za pridobitev gradbenih dovoljenj, a na upravni enoti Šiška tega še niso izdali, saj vloge niso popolne, sta povedala Majda Mlakar in Bojan Bunc iz šišenske upravne enote. Vloge za rušenje preostalih barak v Korotanskem naselju prav tako še niso vložili.