"Varčevanje pri zdravju bi bilo neumnost"
Razlika med napovedmi in izgubo, ki se prenaša v letošnje leto, je delno posledica božičnic in trinajstih plač, ki so nekoliko presegle pričakovanja. Delno se je izguba zmanjšala tudi zaradi dela oktobrskih prispevkov za obvezno zavarovanje, ki so ga tik pred zdajci "našli" na Davčni upravi RS (DURS). Ob težavah z novim informacijskim sistemom konec leta 2011 namreč ni bilo povsem jasno, koliko prispevkov za zdravstveno zavarovanje je bilo sploh pobranih.
Bolnišnice so na račun manjše tekoče izgube že konec decembra dobile celotno drugo decembrsko akontacijo, ki je bila sicer predvidena za 20. december, "v roku" pa je bil pokrit tudi velik del računov za zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke. Zadnjo decembrsko akontacijo bo ZZZS nakazal jutri.
Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je poudaril, da je tekoča izguba lanskega leta, čeprav je nekoliko manjša od decembrskih ocen, še vedno velika. Druga težava je, da so skopnele vse rezerve. Realnih napovedi glede poslovanja v letošnjem letu še ni, ugotavlja, jasno pa je že, da bo kvečjemu težje od lanskega. Najhitrejša in najlažja pot, da bi manjkajočih 40 milijonov evrov prinesli v zdravstvo, je po Fakinovi oceni v prenosu "nezdravstvenih" obveznosti ZZZS v proračun. Tja bi glede na predlog ZZZS na primer prenesli financiranje specializacij in raziskovanja. Čeprav so jim dali na vladi že vedeti, naj na to možnost ne računajo, Fakin vztraja, da je prenos uresničljiv. Dodatne obveznosti proračuna bi lahko po njegovem pokrili z višjimi trošarinami na sladka in mastna živila. "Zdaj mora pasti odločitev, ali želimo enako ali celo boljše zdravstvo glede na potrebe prebivalstva ali pa bomo pri zdravstvu in zdravju ljudi varčevali. Slednje bi bilo neumnost," je poudaril. V drugem koraku sta po Fakinovih besedah sicer smiselna tudi širitev prispevnih osnov in odpiranje kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstvu. Če bi bili dopusti krajši od zdajšnjih, bi bilo delo laže organizirati, hkrati pa bi bilo tudi ceneje, saj ne bi bilo potrebnih tako veliko dežurstev kot zdaj, je dodal.
Predlogi: krajšanje dopustov in začasno nižanje plač
Za začetek bi morala zdravstvena blagajna imeti nadzor nad prilivi, je poudarila predsednica Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas Nevenka Lekše. "Grozljivo" se ji namreč zdi, da na Dursu konec leta 2011 niso vedeli, kje je denar, ki bi ga morala še dobiti zdravstvena blagajna, in koliko ga je. Prav tako ni pravega nadzora nad "popoldanskim" prehajanjem zdravnikov med bolnišnicami in delom prek s.p. v lastni bolnišnici, je opozorila. "Če bi bila volja, bi lahko zdravstvena politika to uredila. Očitno je ni, saj je najlaže ribariti v kalnem," je dejala. Tudi Lekšetova pa meni, da je treba zdravstveno blagajno čim prej "očistiti" obveznosti, ki vanjo ne sodijo, na primer specializacij in posmrtnin. Poleg tega bi za dodatne prilive poskrbeli tako, da bi z zakonom osnove za plačilo prispevkov razširili na vse prihodke, na primer na sejnine in podjemne pogodbe. Tudi kot nekdanja predstavnica sindikatov pa se Lekšetova strinja, da bi bilo smiselno skrajšati dopuste zaposlenih v zdravstvu. "Ko smo se pogajali o prvi kolektivni pogodbi, smo se zavestno odločili začeti z dolgimi dopusti. Pričakovali smo, da se bomo lahko kasneje v zameno za kakšen evro več odrekli kakšnemu dnevu dopusta, a so dolge odsotnosti v zdravstvu na koncu ostale. Če bi ob pomanjkanju zdravnikov dopuste malo skrajšali, bi bilo takoj več ur dela," je dejala.
Obveznosti zdravstvene blagajne se ne sme obešati na državni proračun, nasprotno poudarja profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Maks Tajnikar. Ta se mora po njegovih besedah v najkrajšem času uravnotežiti, bi se pa morala po njegovem zmanjšati zdajšnja univerzalna košarica pravic v zdravstvu. Ob tem je treba razviti in razširiti prostovoljno zdravstveno zavarovanje, dodaja Tajnikar, a ne v smislu današnjega, ko gre zgolj za doplačila. "Dodatno krčenje sredstev za bolnišnice bi šlo v škodo bolnikov, velika rezerva pa so plače in drugi prejemki. Ker se zelo mudi, ni smiselno odpirati kolektivne pogodbe, ampak se lahko delodajalci s sindikati dogovorijo, da se začasno odstopi od kolektivnih pogodb in plačo zniža za nekaj odstotkov. Ni potrebno, da se s sindikati pogovarja ministrstvo, takšen dogovor bi lahko sprejeli na ravni posamezne ustanove. Na kolektivne pogodbe bi se vrnili, ko bolnišnica ne bi več imela izgube. Prihranke potrebujemo takoj, manjše znižanje plač pa je edina stvar, ki nikogar posebej ne prizadene," predlaga Tajnikar, ki je tudi član sveta UKC Ljubljana.
