Grčijo, ki na mednarodnih finančnih trgih ne uživa zaupanja vlagateljev in tako sama ni sposobna refinancirati svojega dolga, trenutno nad vodo drži 110 milijard evrov vreden program EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Ta je bil sprejet maja 2010.

Oktobra lani je bil nato načeloma dogovorjen drugi paket pomoči, a podrobnosti le-tega še niso določene. Med drugim je njegova posebnost ta, da bodo sodelovali tudi zasebni upniki, kako izpeljati delni odpis dolga, pa je stvar obsežnih pogajanj.

Tiskovni predstavnik grške vlade Pantelis Kapsis je danes poudaril, da bodo prihodnji trije ali štirje meseci pogajanj "odločali o vsem", tudi o tem, ali se bo Grčija uspela izogniti bankrotu in ali bo obdržala evro. Ob tem je Kapsis poudaril, da bodo Atene morda morale pristati na nove varčevalne ukrepe in tudi zvišanje davkov. "Enostavne rešitve ni," je poudaril ob tem.

Na trgu triletne obveznice za pomoč Irski in Portugalski

Začasni sklad za zaščito evra (EFSF) bo "v kratkem" izdal za tri milijarde evrov triletnih obveznic, s čimer bo pomagal Irski in Portugalski. Iz sklada so v izjavi sporočili, da so za organizacijo izdaje prvih triletnih obveznic pooblastil banke Credit Suisse, Deutsche Bank in Societe Generale Corporate & Investment Banking.

"Tudi v letu 2012 bomo našim vlagateljem ponujali možnosti v širokem obsegu donosnosti," je po poročanju francoske tiskovne agencija AFP dejal namestnik vodje EFSF Christophe Frankel.

Omenjena družba s sedežem v Luksemburgu, ki so jo ustanovile članice območja evra, se sicer v imenu držav zadolžuje na mednarodnem trgu in zbrana sredstva kot kreditor na zadnji ravni posoja državam evrskega območja v težavah. Pri tem uživa poroštva članic območja skupne valute.

Začasni sklad za zaščito evra naj bi že letošnje leto nadomestil stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM). Imel bo 700 milijard evrov kapitala, od tega bo 80 milijard evrov vplačanega kapitala, ki naj bi ga članice vplačale v petih letnih obrokih po 16 milijard evrov, in 620 milijard evrov kapitala na vpoklic.

Madžarsko pozvali k ohranitvi neodvisnosti centralne banke

Evropska komisija je danes madžarskega premierja Viktorja Orbana pozvala, naj kljub prednovoletnemu sprejetju kontroverzne reforme zagotovi ohranitev neodvisnosti madžarske centralne banke, je sporočil tiskovni predstavnik Evropske komisije Olivier Bailly. Kot je po poročanju tujih tiskovnih agencij na novinarski konferenci v Bruslju dejal Bailly, je predsednik komisije Jose Manuel Barroso madžarske oblasti večkrat opozoril na potrebo po ohranitvi neodvisnosti tamkajšnje centralne banke.

Ob tem je bruseljski tiskovni predstavnik pojasnil, da sta se Barroso in Orban v božičnem in novoletnem času večkrat slišala na to temo, evropski uradniki in predstavniki madžarske vlade pa so si zaradi zakona o centralni banki v preteklih mesecih izmenjali več pisem. Ta so zdaj pod drobnogledom komisije, evropski komisarji pa naj bi o dogajanju na Madžarskem spregovorili na zasedanju 11. januarja.

S sprejetjem zakona o centralni banki si je Budimpešta prislužila ostre kritike EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Do ohladitve odnosov med omenjeno trojko in Madžarsko pa je prišlo ravno v času, ko skuša Budimpešta od EU in IMF pridobiti previdnostno posojilo v višini med 15 in 20 milijard evrov.

Bruselj odločitve o nadaljevanju pogajanj še ni sprejel

Na vprašanje, kdaj bo komisija odločala o madžarski prošnji za posojilo, je Bailly odgovoril, da Bruselj odločitve o tem, ali bo nadaljeval decembra prekinjena pogajanja, še ni sprejel. "Vprašanje se glasi: Ali bomo začeli uradne pogovore januarja? V tem trenutku se IMF in komisija še nista odločila, ali se bodo njuni predstavniki vrnili v Budimpešto in začeli pogovore," je dejal.

Madžarski parlament je zakon o centralni banki kljub mednarodni zaskrbljenosti z 293 glasovi za, štirimi proti in enim vzdržanim potrdil minuli petek. Kritiki trdijo, da je zakon namenjen povečevanju vpliva vlade na monetarno politiko oz. spodkopavanju neodvisnosti centralne banke. Na čelu te namreč sedi guverner Andras Simor, ki se ne želi ukloniti vladi glede vzdrževanja nizkih obrestnih mer, pač pa daje prednost krotitvi inflacije.

Evropska komisija zdaj preučuje, ali je zakon skladen z evropsko zakonodajo. Barroso je že podvomil o tem, vendar pa je Orban njegov poziv k preložitvi sprejema zakona zavrnil. Neodvisnost nacionalne centralne banke je sicer ključni pogoj za vstop države v območje evra. Madžarska namreč še ni prevzela skupne evropske valute.