"Pričakujemo vsekakor, da bomo takrat v Bruslju dobili seznam, s katerega bomo izbrali predsednika in dva člana arbitražnega sodišča," je dejala Pusićeva po današnji novinarski konferenci na sedežu hrvaške diplomacije, na kateri so obeležili uradni začetek kampanje pred referendumom o članstvu v EU. "Kolikor vem, sta tako slovenska kot hrvaška stran zainteresirani, da bi se vprašanje arbitražnega sporazuma končno premaknilo, vendar nam Evropska komisija še ni poslala seznama, s katerega naj bi izbrali še tri člane arbitražnega sodišča," je dodala hrvaška zunanja ministrica.
Na vprašanje o razlogih, zakaj Evropska komisija še ni predstavila seznama arbitrov, čeprav so roki za izvajanje arbitražnega sporazuma začeli teči po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z EU 9. decembra lani, je odgovorila, da z njimi ni seznanjena. Pričakovano je namreč bilo, da bo Evropska komisija Sloveniji in Hrvaški že ob podpisu hrvaške pristopne pogodbe predstavila seznam, s katerega bosta izbrali tri člane arbitražnega sodišča od petih.
"Posvetovanja potekajo, vzrok za zamudo pa je bil morda deloma v tem, ker na Hrvaškem nismo imeli vlade, ki jo zdaj imamo. Slovenska stran je pripravljena na pogovore. Torej, ni nobenih ovir," je še dejala Pusićeva. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so za STA potrdili, da bo 10. januarja v Bruslju potekal tristranski sestanek Žbogarja, Pusićeve in evropskega komisarja za širitev Štefana Füleja, ki je dal tudi pobudo za sestanek. Vsebine sestanka pa ne komentirajo.
Uradni začetek kampanje za vstop v EU
Na Hrvaškem so danes obeležili uradni začetek kampanje pred referendumom o vstopu države v EU, ki bo 22. januarja. Pusićeva je ob predstavitvi kampanje izrazila pričakovanje, da bodo državljani podprli članstvo Hrvaške v uniji. Po besedah Pusićeve bo imela kampanja pet osnovnih elementov, med katerimi sta preglednost in dostopnost vseh dokumentov v zvezi s pogajanji z EU, in sicer na spletnih portalih vlade in zunanjega ministrstva kot tudi v posebnih brošurah, ki jih bodo natisnili v več kot 2,1 milijona izvodov. Poleg tega so predvidene razprave zagovornikov in nasprotnikov članstva Hrvaške v EU na nacionalnih televizijskih in radijskih postajah. Po besedah Pusićeve so posneli tudi osem medijskih sporočil najvišjih državnih uradnikov, ki jih bodo predvajali na več kot sto nacionalnih in lokalnih elektronskih medijih.
Poleg predsednika države Iva Josipovića in premierja Zorana Milanovića bo eno od teh sporočil državljanom poslala sedanja podpredsednica sabora in predsednica največje opozicijske stranke HDZ Jadranka Kosor, saj članstvo v EU podpirajo vse glavne hrvaške stranke, je na novinarski konferenci na zunanjem ministrstvu pojasnila Pusićeva. Ob tem je povedala, da bodo za kampanjo porabili 4,8 milijona kun (640.000 evrov) proračunskega denarja. Na novinarsko vprašanje o načrtih hrvaške vlade v primeru neuspeha referenduma je Pusićeva sicer izrazila upanje, da bodo državljani podprli vstop Hrvaške v EU. Ob tem je spomnila na izide decembrske raziskave, ki je pokazala, da je prihod na volišča 22. januarja napovedalo "zelo visokih" 82 odstotkov vprašanih. Med njimi je bilo 60 odstotkov takih, ki članstvo podpirajo, 33 odstotkov pa mu nasprotuje.
Kaj bo v primeru referendumskega neuspeha?
V primeru neuspeha referenduma, je pojasnila Pusićeva, lahko vlada v enem letu znova razpiše referendum, je pa prihodnost Hrvaške v uniji po njenem mnenju negotova tudi v primeru uspeha na ponovljenem referendumu. Če bi na ponovljenem referendumu državljani podprli članstvo, je vprašanje, ali in kdaj bi članice EU začele ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe oziroma ali bi zadržale vstop Hrvaške do vstopa katere od drugih držav v regiji, je pojasnila Pusićeva. Vlada bo morala nadaljevati izvajanje reform, sicer ne bo denarja, ki ga je za Hrvaško kot svojo prihodnjo članico namenila EU, je še dodala.
Medtem je skupina neparlamentarnih strank, društev in posameznikov, zbranih v "Svetu za Hrvaško - ne v EU", danes od državnih institucij zahtevala, da razveljavijo razpis referenduma o vstopu v EU za 22. januar. V pismih saboru, vladi, predsedniku države, ustavnem sodišču ter medijem so zahtevali javno razpravo, v kateri bi bili enakopravno zastopani in financirani tako zagovorniki kot nasprotniki vstopa v unijo. Kot "nedopustno" so ocenili uradno državno predreferendumsko kampanjo, s katero bo "politična elita" uporabljala nacionalne in lokalne medijske koncesije za predstavitev "enostranskih propagandnih sporočil za promocijo zgolj ene teze".
V soboto v središču prestolnice protestno zborovanje
Na današnji novinarski konferenci v Zagrebu so še poudarili, da je članstvo Hrvaške v EU "izjemno nevarno in škodljivo" ter da je treba hrvaškim državljanom povedati, da bodo v EU "še slabše živeli" kot zdaj živijo na Hrvaškem. Za soboto 14. januarja so napovedali protestno zborovanje na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića, na katerem naj bi državljane seznanili "z vsemi relevantnimi argumenti proti članstvu v uniji". Če bodo državljani na referendumu 22. januarja večinsko podprli vstop v EU, bo Hrvaška polnopravna članica EU predvidoma postala s 1. julijem 2013, ko se izteče rok za ratifikacije njene pristopne pogodbe v parlamentih vseh 27 članic EU.
