Že na začetku se je treba zavedati, da bo večina naših zaobljub propadla, a nikar ne izgubite optimizma. Včasih si je morda pač dobro zadati malo nižji cilj – izgubila bom pet kilogramov (za razliko od 20) in si, ko osvojimo zadan cilj, postavimo še enega, ki ju bo zagotovo lažje osvojiti kot pa enega nerealnega.
Po rezultatih raziskav profesorja psihologije Johna Norcrossa, ki dela na univerzi v Scrantonu, se (morda rahlo presenetljivo) po pol leta svojih novoletnih zaobljub drži od 40 do 46 odstotkov ljudi. Profesor je sestavil seznam enostavnih napotkov, ki se jih je dobro držati, če želimo obljube zares izpolniti – postavitev kratkoročnih, dostopnih ciljev, razvoj načrta, izpostavite točko samozavestnosti v načrtu (da ostanete na začrtani poti, tudi če vam vmes spodrsne) in javno razglasite svoje načrte, da boste imeli odgovornost do njih.
Pri uspehu, ki ga dosežemo, možgani v središče, ki zaznava zadovoljstvo, sproščajo pomirjujoče in spodbujajoče nevrotransmitorje, ki so podobni nikotinu, je razložil Norcross. Telo posameznika se odziva na dejavnost, za katero se je odločil, za nekaj, kar je zanj dobro in to po več letih nasprotnih dejanj. Telesu je to všeč, je zadovoljno.
Dolgoročno pa uspešne spremembe v vedenju posameznika prepričajo, da lahko dejansko spremenijo življenje, Norcross temu pravi samo-učinkovitost. Če lahko posameznik doseže en cilj, jih lahko dolgoročno še več.
