V svojih odgovorih so prav vse občine navedle, da bodo stroške za postavitev novoletne okrasitve ohranile v starih okvirih ali jih v primerjavi z lanskim letom celo zmanjšale. Večina (60 odstotkov) manjših občin je za novoletno okrasitev namenila do pet tisoč evrov, medtem ko so večje občine porabile več kot deset tisoč evrov. Ena od njih celo 50.000 evrov, vendar so zaradi anonimnosti ankete v društvu izdali le, da to ni bila Ljubljana.

Približno polovica občin, ki je sodelovala v raziskavi, je svoje ulice okrasila predvsem z okraski iz LED-svetil, ki so v povprečju prižgana od 10 do 12 ur na dan. Več kot polovica občin je za ta, okolju bolj prijazna svetila poskrbela že v preteklih dveh sezonah, občinske uprave pa so tudi sporočile, da količine razobešenih novoletnih okraskov niso večje od lanskih. 70 odstotkov občin letos ni razpletlo več kot 2500 metrov električnih novoletnih okraskov, večina občin pa je okrasila vse predele mesta s poudarkom na središču mesta. Po zagotovilih lokalnih oblasti okraski v posamezni občini ne bi smeli porabiti več kot deset tisoč kilovatov električne moči.

"Naše društvo je izjemno navdušeno nad novoletno okrasitvijo, saj se v tem času močno zmanjša svetlobno onesnaženje. Marsikje zaradi okraskov, da bi prišli bolj do izraza, ugasnejo zunanjo razsvetljavo ali pa intenziteto cestne razsvetljave zmanjšajo na polovico, zato bi si želeli, da bi novoletna okrasitev trajala kar vse leto," je decembrsko osvetljevanje javnih površin komentiral Andrej Mohar iz Društva Temno nebo. Opozoril je namreč, da država oziroma občine čez leto zelo pogosto uporabljajo tudi do trikrat preveč javne razsvetljave. Dodal je, da je pri novoletnem okraševanju javnega prostora smiselna edino uporaba okraskov z LED-diodami, saj jih je mogoče izdelati tako, da oddajajo izjemno malo svetlobe.

To načelo skuša uresničiti ljubljanska občina, ki za okrasitev prestolnice uporablja le mikrožarnice in LED-svetila, klasične žarnice pa so v celoti opustili že lani. Postopoma nameravajo večino dekorativne razsvetljave izvesti z LED-tehnologijo, v letošnji sezoni pa je ta uporabljena pri približno petini vseh verig in elementov, pravijo na ljubljanski občini. Zaradi ponovne okrasitve Kongresnega trga je letos v Ljubljani razstavljenih več okraskov kot lani, celotno občino pa krasi 60 kilometrov svetlobnih verig.

Skupna priključna moč svetlobnih okraskov v Ljubljani zaradi uporabe varčnih svetil znaša 80 kilovatov. Ker so ob vklopu novoletne razsvetljave v strogem centru mesta izključili del javne razsvetljave, pa bo poraba električne energije ostala v podobnih okvirih kot čez leto, so sporočili iz mestne hiše. Dodali so, da bodo za načrtovanje in izvedbo svetlobne okrasitve letos tako kot lani porabili natanko 200.000 evrov.

Le nekoliko manj nameravajo za okraševanje mesta letos zapraviti v Mariboru, ki sicer tako kot Ljubljana ni sodeloval v raziskavi društva Planet Zemlja. Stroški krasitve mesta, z zajetim stroškom demontaže v prihodnjem letu, bodo okvirno znašali 180.000 evrov, kar je za deset tisoč evrov manj kot lani, so pojasnili na mariborski občini.

Mestna občina Koper je bila precej skromnejša, saj je za prednovoletno okraševanje letos porabila 40.000 evrov. S tem denarjem so lokalne oblasti po celotni občini razpeljale 19 kilometrov električnih okraskov, od katerih jih je približno devet kilometrov v mestnem jedru. Večinoma so za okraševanje uporabili LED-svetila.

Ta v Novem mestu uporabljajo že od leta 2008. Kot so sporočili z občine, so letos mesto okrasili s praznično osvetlitvijo iz prejšnjih let, k njej pa so, tako kot vsako leto, dodali nekaj novih elementov. Točnega zneska letošnje okrasitve še ne poznajo, se bodo pa stroški predvidoma gibali okoli 13.000 evrov. Skupno imajo letos nameščenih za okoli 100.000 evrov svetlobnih verig v dolžini okoli 6 kilometrov, ki krasijo staro mestno jedro, park pred Kulturnim centrom Janeza Trdine, Kandijski most, Dom starejših občanov v Šmihelu, cesto v Irčo vas… Novoletni okraski na noč porabijo približno 3,5 kilovata električne energije, zaradi njih pa intenzivnosti standardne javne razsvetljave niso zmanjšali, saj je ta že tako minimalna, pravijo na občini.

Še precej bolj skromna s prednovoletnim okraševanjem pa je bila občina Vransko, ki se po površini sicer uvršča med srednje velike slovenske občine. Tamkajšnji župan Franc Sušnik je povedal, da za novoletno okraševanje nikoli niso pretirano zapravljali, letos pa zaradi krize morda še malo manj. Tako so osrednje novoletno drevesce pripeljali iz občinskega gozda, le za njegovo okrasitev oziroma za pet kompletov lučk so zapravili okoli 100 evrov. Preostale okraske so nakupili že v preteklih letih, največ okraskov pa imajo iz leta 2000, ko so zaradi prehoda v novo tisočletje za okrasitev zapravili nekoliko več kot po navadi. "Je pa bilo letos še posebej prijetno pri nas, saj nas je podmladek folklornega društva presenetil z živimi jaslicami, ki so bile izjemno dobro obiskane," se je pohvalil Sušnik.