V njih se uveljavljajo posamezniki, ki jim je politična stranka sredstvo in pot za uresničevanje lastnih interesov in interesov skupin, ki jim pripadajo. Tisti, ki jim je mar javni interes, so iz strank izrinjeni ali pa jih sami zapuščajo. To vodi k temu, da so politične stranke vedno bolj intelektualno in idejno iztrošene, odtujene od volilcev in tudi od svojega članstva ter vedno bolj ujete v interese najrazličnejših lobijev in v službi svetovnega finančnega kapitala. Zaradi tega niso sposobne prepoznati pravih vzrokov krize, nimajo vizije in ne ponujajo nobenih rešitev, ki bi peljale iz krize. Brez vizije pa se tudi poenotiti ne morejo. Rešujejo le finančni sektor.Druga anomalija, ki hromi učinkovitost delovanja našega političnega sistema, je, da nimamo ločene izvršne in zakonodajne veje oblasti. To izhaja iz prakse, kajti ustava ne zahteva, da vlado vedno prevzamejo politične stranke tako, da jo sestavljajo elite političnih strank. To parlament postavlja v položaj, da je odgovoren vladi, in ne obratno, kot veleva ustava in bi bilo v duhu demokracije. Zakonodaja in izvršna oblast sta zliti. S tem se negativna selekcija, ki poteka v političnih strankah, in ujetost političnih strank prenašata na ves družbeni podsistem, in prav to ga dela neučinkovitega. Kompetenco nadomešča pripadnost. Osebni in ozki interesi prevladajo nad javnimi. Odpirajo se stranski ventili javnih blagajn za odtekanje denarja v zasebne žepe. Prav zato se elite političnih strank tako krčevito borijo za oblast in delitev plena. To je vzrok, da v parlamentu ves čas poteka spopad med strankami in ne intelektualna in strokovna razprava o družbenih problemih. Zaradi tega je razpadla koalicija in padla vlada. Spopad dveh petelinov, enega starega in enega novega, smo videli te dni, kar kaže, da se zgodba nadaljuje. Godljo, nabrano v zadnjih letih, so le prelili v drugo posodo in jo bodo z večjimi žlicami mešali dalje.Z imenovanjem tehnične vlade, sam bi jo imenoval kompetentna vlada, ki bi jo morali sestavljati kompetentni, strankarsko nevezani ljudje brez povezav s špekulativnimi omrežji, bi bilo vrsto prej naštetih anomalij odpravljenih. Taka vlada bi ustvarila pogoje za pozitivno selekcijo kadrov, ker ne bi iskali ljudi, ki bi jim "ščitili" hrbet, pač pa zagotavljali strokovnost delovanja izvršne oblasti. Kompetentna vlada bi uživala bistveno večje zaupanje državljanov kot politične stranke in bi lahko samostojno, brez vpliva elit političnih strank in zakulisnih prišepetovalcev, opravljala svojo vlogo. Jankovićeva in Virantova stranka sta prišli v parlament prav zato, ker ljudje želijo kompetentno, strokovno in učinkovito vlado. Odgovornost vlade parlamentu bi se zaradi zaupanja, ki bi ga vlada uživala med ljudmi, lahko presojala le po strokovnih kriterijih in ne več strankarskem rivalstvu. To bi tudi politične stranke v parlamentu postavilo v drugačen položaj, morale bi spremeniti način in vsebino svojega delovanja in se od prepirov usmeriti v reševanje realnih družbenih problemov.Res je, da bi bilo od take vlade iluzorno pričakovati, da se bo reševanja krize lotila na pravi način in locirala prave vzroke zanjo. Pričakovati pa je, da bi znala poiskati prave ukrepe za zmanjševanje odliva javnega denarje v zasebne žepe, v večji meri "ujeti" denar, ki mimo davčne blagajne odteka direktno na bančne račune in v davčne oaze (prav ujetost v interese špekulativnih elit to sedaj preprečuje), in s pravimi ukrepi odpirati delovna mesta s projekti energetske učinkovitosti, rabe lesne biomase, prehranske samooskrbe ter socialne pomoči in nege. To pa je že večji del rešitve proračunskega primanjkljaja.Možnost, da bi do take vlade prišli, je zelo majhna. Realna moč in javni denar sta v vladni posesti. Zasebni in strankarski interesi so premočni, javni interes preveč odrinjen. Janković je javno povedal, da ga zanima prvi sedež v vladi in ne parlament. Če pa bi prišlo do pat pozicije pri delitvi plena, bi se znalo zgoditi, da bi iz razloga, da plen ne bi pripadel drugim, poslanci izglasovali tako vlado. Upati je, da bo predsednik države v tej smeri globoko razmislil in v pogovorih s poslanci testiral tudi to možnost. Pustimo se presenetiti.Sicer pa je pričakovati, če upoštevamo, kako so veljaki strank začeli nov mandat in kako politične stranke vsa leta delujejo, da nam bodo tehnično vlado kaj kmalu poslali iz Bruslja. Silvester Koprivnikar, Velenjee analiziramo vzroke razpada koalicije, ki je pripeljal do predčasnih volitev, ali iščemo temelje vzrokov neučinkovitega upravljanja države, pridemo do zaključka, da je vzrok v političnih strankah.
V njih že dvajset let teče proces negativne selekcije kadrov. Tudi novi, ki sta prišli v parlament, sta del tega procesa. V njih se uveljavljajo posamezniki, ki jim je politična stranka sredstvo in pot za uresničevanje lastnih interesov in interesov skupin, ki jim pripadajo. Tisti, ki jim je mar javni interes, so iz strank izrinjeni ali pa jih sami zapuščajo. To vodi k temu, da so politične stranke vedno bolj intelektualno in idejno iztrošene, odtujene od volilcev in tudi od svojega članstva ter vedno bolj ujete v interese najrazličnejših lobijev in v službi svetovnega finančnega kapitala. Zaradi tega niso sposobne prepoznati pravih vzrokov krize, nimajo vizije in ne ponujajo nobenih rešitev, ki bi peljale iz krize. Brez vizije pa se tudi poenotiti ne morejo. Rešujejo le finančni sektor.
Druga anomalija, ki hromi učinkovitost delovanja našega političnega sistema, je, da nimamo ločene izvršne in zakonodajne veje oblasti. To izhaja iz prakse, kajti ustava ne zahteva, da vlado vedno prevzamejo politične stranke tako, da jo sestavljajo elite političnih strank. To parlament postavlja v položaj, da je odgovoren vladi, in ne obratno, kot veleva ustava in bi bilo v duhu demokracije. Zakonodaja in izvršna oblast sta zliti. S tem se negativna selekcija, ki poteka v političnih strankah, in ujetost političnih strank prenašata na ves družbeni podsistem, in prav to ga dela neučinkovitega. Kompetenco nadomešča pripadnost. Osebni in ozki interesi prevladajo nad javnimi. Odpirajo se stranski ventili javnih blagajn za odtekanje denarja v zasebne žepe. Prav zato se elite političnih strank tako krčevito borijo za oblast in delitev plena. To je vzrok, da v parlamentu ves čas poteka spopad med strankami in ne intelektualna in strokovna razprava o družbenih problemih. Zaradi tega je razpadla koalicija in padla vlada. Spopad dveh petelinov, enega starega in enega novega, smo videli te dni, kar kaže, da se zgodba nadaljuje. Godljo, nabrano v zadnjih letih, so le prelili v drugo posodo in jo bodo z večjimi žlicami mešali dalje.
Z imenovanjem tehnične vlade, sam bi jo imenoval kompetentna vlada, ki bi jo morali sestavljati kompetentni, strankarsko nevezani ljudje brez povezav s špekulativnimi omrežji, bi bilo vrsto prej naštetih anomalij odpravljenih. Taka vlada bi ustvarila pogoje za pozitivno selekcijo kadrov, ker ne bi iskali ljudi, ki bi jim "ščitili" hrbet, pač pa zagotavljali strokovnost delovanja izvršne oblasti. Kompetentna vlada bi uživala bistveno večje zaupanje državljanov kot politične stranke in bi lahko samostojno, brez vpliva elit političnih strank in zakulisnih prišepetovalcev, opravljala svojo vlogo. Jankovićeva in Virantova stranka sta prišli v parlament prav zato, ker ljudje želijo kompetentno, strokovno in učinkovito vlado. Odgovornost vlade parlamentu bi se zaradi zaupanja, ki bi ga vlada uživala med ljudmi, lahko presojala le po strokovnih kriterijih in ne več strankarskem rivalstvu. To bi tudi politične stranke v parlamentu postavilo v drugačen položaj, morale bi spremeniti način in vsebino svojega delovanja in se od prepirov usmeriti v reševanje realnih družbenih problemov.
Res je, da bi bilo od take vlade iluzorno pričakovati, da se bo reševanja krize lotila na pravi način in locirala prave vzroke zanjo. Pričakovati pa je, da bi znala poiskati prave ukrepe za zmanjševanje odliva javnega denarje v zasebne žepe, v večji meri "ujeti" denar, ki mimo davčne blagajne odteka direktno na bančne račune in v davčne oaze (prav ujetost v interese špekulativnih elit to sedaj preprečuje), in s pravimi ukrepi odpirati delovna mesta s projekti energetske učinkovitosti, rabe lesne biomase, prehranske samooskrbe ter socialne pomoči in nege. To pa je že večji del rešitve proračunskega primanjkljaja.
Možnost, da bi do take vlade prišli, je zelo majhna. Realna moč in javni denar sta v vladni posesti. Zasebni in strankarski interesi so premočni, javni interes preveč odrinjen. Janković je javno povedal, da ga zanima prvi sedež v vladi in ne parlament. Če pa bi prišlo do pat pozicije pri delitvi plena, bi se znalo zgoditi, da bi iz razloga, da plen ne bi pripadel drugim, poslanci izglasovali tako vlado. Upati je, da bo predsednik države v tej smeri globoko razmislil in v pogovorih s poslanci testiral tudi to možnost. Pustimo se presenetiti.
Sicer pa je pričakovati, če upoštevamo, kako so veljaki strank začeli nov mandat in kako politične stranke vsa leta delujejo, da nam bodo tehnično vlado kaj kmalu poslali iz Bruslja.
Silvester Koprivnikar, Velenje