Madžarska vlada premiera Viktorja Orbana je sredi decembra predstavila predlog zakona, ki je po mnenju analitikov namenjen spodkopavanju neodvisnosti centralne banke. Na čelu te namreč sedi guverner Andras Simor, ki se ne želi ukloniti vladi glede vzdrževanja nizkih obrestnih mer, pač pa daje prednost krotitvi inflacije.

Madžarska tiskovna agencija MTI sicer danes izpostavlja, da je v zakon vključeno določilo, da vlada ne sme nikakor poskušati vplivati na centralno banko ali njene vodilne. Prav tako naj bi parlament pri sprejemanju zakonodaje upošteval več kot 90 odstotkov priporočil Evropske centralne banke (ECB).

Madžarska si trenutno prizadeva za do 20 milijard evrov vredno posojilno linijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki bi jo lahko koristila v primeru, da se pokaže potreba po tem. A po naznanitvi spornega zakona so strokovnjaki IMF in EU prekinili pripravljalne pogovore z madžarsko vlado ter protestno zapustili Budimpešto.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Orbana v zasebnem pismu pozval, naj sporno zakonodajo umakne iz parlamentarne procedure. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je izrazila zaskrbljenost zaradi stanja demokracije na Madžarskem.

Orbana kritike ne skrbijo; danes je v pogovoru za madžarski radio MR1-Kossuth dejal, da madžarskim poslancem nihče ne more narekovati, "kateri zakon morajo sprejeti in katerega ne smejo". Zagotovil je še, da lahko Madžarska preživi tudi brez posojilne linije. Uradna pogajanja o njej bodo sicer predvidoma stekla januarja.

Napovedane spremembe zakonodaje pa so zamajale že tako krhko zaupanje vlagateljev v Madžarsko. Država je v četrtek na finančnih trgih z izdajo pet- in desetletnih obveznic zbrala le 15 milijard forintov (48 milijonov evrov), medtem ko je sprva ciljala na 33 milijard forintov. Zelo visoka je bila tudi zahtevana donosnost, ki je presegla devet odstotkov.

V začetku tedna je podobno neuspešno izpadla madžarska izdaja zakladnih menic, s katero je ta želela zbrati 45 milijard forintov svežega denarja, a je uspela zaradi slabega povpraševanja priti le do 35 milijard forintov. Prejšnji teden je bonitetna hiša Standard & Poor's bonitetno oceno Madžarske znižala na raven ničvrednosti, potem ko je isto novembra storil že Moody's.

Desnosredinska Orbanova vlada je na oblasti od leta 2010 in ima v parlamentu dvotretjinsko večino. Vse od prihoda na oblast se Orban v mednarodni javnosti sooča s kritikami, da večino v parlamentu izkorišča za sprejemanje spornih zakonov, kakršen je bil medijski zakon.