"Dobri novinarji morajo hoditi po robu"
"Tudi letos smo bili zelo pozorni, da ne bi kdo novinarskega razsodišča uporabljal za to, da bi novinarje lažje sodno preganjal. Temu NČR ni namenjeno. Tudi v primeru, ko je pritožnik zoper novinarja podal ovadbo in sodni postopek (še) ni stekel, smo razsodbo zamrznili," pojasnjuje predsednica NČR Ranka Ivelja. Ob tem velja opozoriti, da so razsodbe oziroma stališča NČR po svoji vsebini le mnenje tega organa in nimajo značaja sodb ali odločb, s katerimi se v nekem uradnem postopku izrekajo sankcije ali odloča o posameznikovih pravicah. "Naše razsodbe in stališča nimajo nobenih gmotnih posledic, so zgolj skupinski premisleki, nekakšna tovariška opozorila, ki 'tehtajo' natančno toliko, kolikor se komu zdijo tehtna in utemeljena. Tega, da novinarjem, kot opažamo, ni vseeno, kako se razsodišče opredeli v njihovih primerih, smo seveda veseli. Prav tako odmevov v javnosti, tudi negativnih," dodaja predsednica NČR. Zainteresirana javnost si lahko razsodbe sicer prebere na uradni spletni strani NČR.
Največ vlog je v letošnjem letu vložila Zavarovalnica Triglav - NČR je obravnaval šest domnevnih kršitev in jo v treh primerih tudi zaznal-, sledijo pa Pomorski muzej Piran, sekcija dimnikarjev pri GZS, NLB in SCT. Največ pritožnikov je v letu 2011 novinarjem očitalo kršenje prvega člena novinarskega kodeksa (32 prijav), po katerem mora predstavnik sedme sile preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake - četudi nenamerne - mora po kodeksu priznati in popraviti. "To nikakor ne pomeni, da so novinarji, za katere je NČR presodil, da so v kakšnem primeru kršili kodeks, slabi novinarji. Nasprotno: dobri novinarji morajo pogosto hoditi po robu. Tudi najboljšim se zato lahko zgodi, da kljub skrbnemu preverjanju in množici zbranih informacij s kakšno ne dovolj premišljeno navedbo vendarle kršijo kodeks. Problematične so sistematične kršitve, ki pa jih je v zadnjem času vendarle manj," zaznava Ranka Ivelja. Ker novinarje pri delu v konkurenčnem okolju vse pogosteje vodijo objave "ekskluzivnih zgodb", v NČR izpostavljajo še spoštovanje tretjega člena kodeksa, po katerem mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku.
Redna sodišča spremljajo razsodbe NČR
Največ razrešenih vlog se v letošnjem letu nanaša na časnik Delo, in sicer sedem, pri čemer je NČR v treh primerih ugotovilo kršitev kodeksa. Na drugem mestu se nahaja televizija Kanal A, ki je v vseh šestih očitanih primerih kršila kodeks, sledijo pa časnik Dnevnik (pet primerov, tri kršitve), televizijska hiša Pop TV (štirje primeri, ena kršitev), Primorske novice (štirje primeri, tri kršitve) in Televizija Slovenija (štirje primeri, dve kršitvi). Podpredsednik NČR Gojko Bervar po obdobju, ko so mediji prezirali delo razsodišča, zaznava spet pozitiven trend, pri čemer imajo po njegovem mnenju pomembno vlogo sodišča. "Preverjajo, kako je organ, ki obravnava etiko in profesionalnost novinarskega dela, sklenil v sorodnih primerih. Mediji, ki so nas dolga leta ignorirali, so nenadoma odkrili, da to ni pametno. Po mojih informacijah so začeli celo pravniki po medijskih hišah opozarjati novinarje, naj bolj resno jemljejo kodeks in razsodbe NČR. Zgodil se je pomemben preobrat," ocenjuje Bervar.
Dodajmo, da sta DNS in SNS v letošnjem letu prvič izvolila tudi predstavnici javnosti častnega razsodišča, in sicer Nežo Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta ter Mojco Ramšak z ljubljanske filozofske fakultete. "To smo ves čas pogrešali, zato gre za velik napredek. Predstavnici javnosti sta začeli v novinarski svet vnašati drugačne poglede, s katerimi se je treba argumentirano soočiti," o zadnjih pridobitvah meni Bervar.
