Konsolidirani bruto javni dolg je namreč konec lanskega leta znašal 13,74 milijarde evrov ali 38,8 odstotka BDP. Javni dolg se je sicer v primerjavi z drugim četrtletjem malenkostno zmanjšal (za šest milijonov evrov), v deležu BDP pa je bil nekoliko nižji kot ob koncu prvega četrtletja, ko je znašal 46,1 odstotka BDP.
Javni dolg se je v letošnjem letu razumljivo povečal predvsem na ravni državnega proračuna, in sicer s 13,20 milijarde evrov ali 37,3 odstotka BDP ob koncu lanskega leta na 15,31 milijarde evrov ali 42,8 odstotka BDP ob koncu septembra.
Na lokalni ravni je bruto konsolidirani dolg konec lanskega leta znašal 626 milijonov evrov, konec tretjega četrtletja letos pa 635 milijonov EUR, kar je oboje malo pod mejo dveh odstotkov BDP.
Na ravni zdravstvene in pokojninske blagajne pa se je bruto konsolidirani dolg od konca lanskega leta do konca letošnjega tretjega četrtletja povečal z 52 milijonov evrov ali 0,1 odstotka BDP na 83 milijonov evrov ali 0,2 odstotka BDP.
Velika večina slovenskega javnega dolga (90 odstotkov vsega dolga oziroma 39,8 odstotka BDP ob koncu tretjega četrtletja) je v obliki dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.
