Za družinski zakonik sta se v minulem mandatu poleg SD najbolj zavzemali stranki LDS in Zares, ki sta na volitvah izpadli iz parlamenta. Na nasprotni strani pa sta SDS in SLS, ki sta v minulem mandatu zakoniku nasprotovali, v parlamentu ob bok dobili še NSi. Med zagovorniki zakonika pa sta sedaj novi parlamentarni stranki, Pozitivna Slovenija in Lista Virant. Poslanec Pozitivne Slovenije Roman Jakič je novinarjem povedal, da odločbe ustavnega sodišča sicer ne more komentirati, ampak jo je treba spoštovati. Je pa dejal, da se bo zavzel za to, da se vsi državljani obravnavajo enakopravno ne glede na raso, spol ali spolno usmerjenost. Pozitivna Slovenija se bo v kampanji zavzela za zakonik, ali se bo aktivno, pa Jakič še ne ve.

V SDS odločitev sodišča pozdravljajo, saj menijo, da imajo državljani pravico odločiti o vlogi družine v slovenski družbi ter pravicah otrok, ki jim mora biti zagotovljeno najbolj optimalno okolje, v katerem bodo odraščali. V SDS menijo, da je v zakoniku moč najti številne dobre rešitve, ki "bi jih z veseljem podprli", žal pa ga v obliki, kot je sedaj, ne morejo. Žalosti jih, da je zakonik postal sredstvo ideološkega razdvajanja in predmet referenduma, saj bi se sporna vprašanja v prejšnjem mandatu lahko rešilo z več dialoga in spoštovanjem vseh strokovnih pogledov, so še navedli v SDS.

Virant: Verjetno bomo zakonik podprli

Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je dejal le, da je treba odločitev ustavnega sodišča spoštovati in da o tem ni dileme. Je pa podpredsednik SD Patrick Vlačič povedal, da bo stranki predlagal, naj se aktivno vključi v referendumsko kampanjo za zakonik. Predsednik DZ in prvak Liste Virant Gregor Virant je dejal, da odločitve ustavnega sodišča ni kaj komentirati, se bo pa Lista Virant verjetno odločila, da zakonik na referendumu podpre. Na vprašanje, ali se bodo aktivno vključili v kampanjo pa odgovarja z besedami, da bodo "povedali svoje mnenje".

Poslanec SLS Jakob Presečnik je povedal, da bo stranka jasno izrazila stališče proti zakoniku, vendar ne verjame, da se bodo aktivno vključili v kampanjo. Po mnenju Presečnika je bila odločitev sodišča pričakovana. To je, pravi, res ideološka tema, vendar so "nam jo vsilili", čeprav je SLS ves čas pozivala, da iz zakonika izločijo sporne določbe. Takratna koalicija je vztrajala na tem, je spomnil Presečnik, rezultat pa bo referendum, ki bo po oceni SLS pokazal, da takih odločitev "ne sprejemamo". Prvak DeSUS Karl Erjavec je spomnil, da je stranka podprla kompromisni predlog zakonika, vendar se v referendumski kampanji ne bodo opredelili za ali proti zakoniku in se ne bodo angažirali. Članom stranke in svojim volivcem bodo sporočili, naj na referendumu glasujejo po lastni vesti.

NSi: Odločitev je modra in preudarna

V NSi odločitev sodišča ocenjujejo kot modro in preudarno, ki jo je treba spoštovati, ob čemer napovedujejo, da bodo v sodelovanju s Civilno iniciativo za družino nadaljevali z zbiranjem podpisov za referendum in aktivno sodelovali v kampanji. Prepričani so, da je referendum nujen, saj predstavlja zadnjo možnost, da "zaščitimo tradicionalno obliko družine, ki je porok za prihodnost naroda". Da državljani množično nasprotujejo uvedbi zakonika, pa po mnenju NSi dokazujejo tudi doslej zbrani podpisi za referendum.

Podpredsednik stranke Zares, ki je tudi podprla zahtevo za ustavno presojo posledic referenduma, Franco Juri je dejal, da se mu odločitev ustavnega sodišča glede družinskega zakonika ne zdi dobra, a je vsekakor zakonita in ustavna ter jo je treba spoštovati. S političnega vidika in tudi z vidika varovanja človekovih pravic pa Juri obžaluje, da se bo "zgodil referendum, ker bomo spet priče sovražnemu govoru in nestrpnosti do drugačnih".

Nekdanja predsednica LDS Katarina Kresal je predvsem razočarana nad samo obrazložitvijo odločitve, ki bo "na veliko odprla vrata nestrpnosti". "En sam argument, ki ga težko štejem za pravnega, je prevladal pri ustavnem sodišču. Nič o tem, da o človekovih pravicah ne moremo odločati na referendumih in da je bistvo demokracije tudi to, da večina ne prevlada nad manjšino pri tako pomembnih vprašanjih, kot so človekove pravice," je poudarila. Po njenem je to slaba popotnica za leto 2012.

Odziv kampanje Za vse družine!

Kampanja Za vse družine! je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča glede referenduma o družinskem zakoniku zapisala, da spoštujejo odločitev ustavnega sodišča. Upajo pa, da bo referendumska kampanja potekala v duhu spoštovanja različnosti in dostojanstva vseh državljank in državljanov, so sporočili iz kampanje. "Pričakujemo, da bo pobudnik glede na svojo široko razvejano mrežo v kratkem zbral potrebne podpise," so zapisali pri kampanji Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice.

Po opozorilu omenjene kampanje bi z izključujočo definicijo družine, po kateri družina pomeni otroka, mamo in očeta in za katero se zavzemajo nasprotniki zakonika, izpustili več kot polovico družin v Sloveniji. "Kar 53 odstotkov otrok je rojenih v zunajzakonskih skupnostih, četrtina vseh družin je enostarševskih. S tem bi skupnosti, ki jih ljudje, ki v njih živijo, razumejo kot družine, tako pa jih sprejema tudi okolica, simbolno razglasili za manjvredne," so v kampanji zapisali na svoji spletni strani.

Minister Ivan Svetlik obžaluje odločitev

Minister za delo, ki opravlja tekoče posle, Ivan Svetlik je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča glede referenduma o družinskem zakoniku dejal, da je odločitve ustavnega sodišča treba spoštovali. Vendar tako odločitev obžaluje. Družbene posledice izrečene sodbe bodo, da bo Slovenija v kulturni blokadi s strani Cerkve, je ocenil.

"Slovenija ne bo ne le v razvojni blokadi s strani sindikatov, temveč tudi v kulturni blokadi s strani Cerkve," je menil minister za delo, družino in socialne zadeve Svetlik. "Ustavno sodišče žal ni uporabilo možnosti, da bi te blokade preprečilo. Odgovornost prelaga na državni zbor, češ da naj spremeni referendumsko zakonodajo, h katere ohlapnosti pa je v preteklosti tudi samo prispevalo," je dejal. Ustavno sodišče bi moralo po Svetlikovi oceni bolj upoštevati 5. člen ustave, ki pravi, da država Slovenija na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine, 14. člen, po katerem so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na katero koli osebno okoliščino, ter 15. člen, ki določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave in da jih z zakonom ni mogoče omejevati.

"Pri tem so v ospredju človekove pravice istospolno usmerjenih državljanov, katerih istospolna usmerjenost se nesporno šteje v osebno okoliščino," je dejal Svetlik. Po njegovem opozorilu družinski zakonik njihov pravni položaj izenačuje s pravnim položajem drugih državljanov, medtem ko jim veljavni zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti vrste pravic ne priznava. "Ustavno sodišče torej dovoljuje referendumsko preizkušnjo zakona, ki zagotavlja človekove pravice, ki bi morale biti zagotovljene neposredno po ustavi. To stori ne glede na to, da v eni od prejšnjih sodb samo trdi, da pravica do referenduma ne more prevladati nad temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami," je opozoril minister.

S tem ko je ustavno sodišče dopustilo tako referendum o pokojninskem kot tudi o družinskem zakonu, je postavilo zelo ostro hierarhijo temeljnih ustavnih vrednot in pravic, meni minister. "Politične pravice, kot je pravica do izražanja volje državljanov na referendumu, je postavilo nad človekove in nad socialne pravice," je dejal. Odločitev ustavnega sodišča je po Svetlikovih besedah močno sporočilo novemu mandatarju, da je nujna institucionalna deblokada, ki se nanaša na referendumsko zakonodajo. "Za tako deblokado pa potrebuje veliko dvotretjinsko koalicijo ali vsaj dogovor tudi z opozicijskimi strankami o nujnih spremembah," pravi. Ustavno sodišče je letos zavrnilo že drugo zahtevo državnega zbora po prepovedi referenduma o dveh ključnih reformnih zakonih, poleg družinskega zakonika tudi o pokojninski reformi, je spomnil Svetlik.

Ministrstvo za pravosodje obžaluje odločitev

Na ministrstvu za pravosodje obžalujejo, da je z odločbo ustavnega sodišča prišlo do situacije, v kateri se bo na referendumu odločalo o "enakem uživanju in izvrševanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravnem položaju objektivno zapostavljene skupine, ki je v slovenski družbi žrtev tudi sovražnega govora in celo fizičnega nasilja".

Kot so na ministrstvu za pravosodje pojasnili v sporočilu za javnost, gre za manjšino, ki si ne more sama s seštevkom svojih glasov na referendumu izboriti enakosti in preprečiti diskriminacije. V ustavni demokraciji je na organih oblasti dolžnost, da objektivno zapostavljene družbene skupine zaščiti in manjšin ne prepusti diktatu večine. Prav zato je vlada podprla zahtevo DZ, ki jo je ustavno sodišče zavrnilo. Poziv ustavnega sodišča zakonodajalcu, da že v obdobju enega leta po referendumu opravi "uskladitve z odločbo ustavnega sodišča in tudi tiste uskladitve z ustavo, za katere meni, da so na tem področju potrebne zaradi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin," je sicer poudarek iz same odločbe, ki ga po navedbah ministrstva ni možno prezreti.

To razumejo kot pomembno spodbudo izvršilni in zakonodajni veji oblasti, da naj nadaljujeta z uveljavljanjem načela enakosti ne glede na osebne okoliščine. S tega vidika so stališča ustavnega sodišča posebej pomembno sporočilo pravkar ustanovljenemu DZ. Družinski zakonik prinaša dobre rešitve, ki posodabljajo pravno urejanje realne situacije v slovenski družbi. S tem sledi zgledu najrazvitejših držav, ki za temelj svojega ustavnega in družbenega sistema postavljajo človekovo dostojanstvo in svobodo, spoštovanje človekovih pravic ter mirno in složno sobivanje različnih družbenih skupin. Na ministrstvu so prepričani, da bodo ti cilji in vrednote prevladali tudi pri odločanju državljanov na referendumu.

Varuh človekovih pravic spoštuje odločbo ustavnega sodišča glede dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku in je posebej ne komentira. Težavnost odločitve vsekakor dokazuje tudi (minimalna) večina sodnikov, ki je odločitev sprejela. Zakonska ureditev referendumskega odločanja žal ne omogoča odločanja o posameznih pomembnih vprašanjih, temveč le o celotnem zakonu, zato bo z zamudo urejena tudi vrsta vprašanj na področju urejanja družinskih razmerij, na katera je varuh opozarjal v svojih letnih poročilih in jih je potrdil tudi državni zbor, je zapisal varuh na svoji spletni strani.

AI upa, da bodo slovenski volivci zakonik podprli

Organizacija Amnesty International je opozorila na kršitev pravic istospolno usmerjenim parom in njihovim otrokom, ker se je uveljavitev družinskega zakonika znova oddaljila. "Nediskriminacija na podlagi spolne usmeritve in spolne identitete je načelo, ki ga priznava mednarodno pravo," so zapisali v sporočilo za javnost. AI upa, da bodo volivci na referendumu podprli družinski zakonik ter tako zagotovili, da se Slovenija pridruži državam, ki so svoje notranje pravo uskladite s tem načelom na vrsti področji, vključno s pravicami iz partnerstva.

"Če bi se zaradi referenduma iz družinskega zakonika umaknilo enako civilno priznanje istospolnih razmerij, bi to kršilo pravice istospolnih parov in njihovih otrok do nediskriminacije glede pravice do sklenitve zakonskega razmerja in osnovanja družine ter pravice do družinskega življenja," so dodali. Slovensko vlado so pozvali, naj zagotovi, da se referendum ne uporabi kot izgovor za širjenje sovraštva proti LGBT-skupnosti. "To bi predstavljalo spodbujanje k diskriminaciji, sovraštvu ali nasilju, kar je po mednarodnem pravu prepovedano," so opozorili.

Stres: To pomeni, da nismo delali protiustavno

Ljubljanski nadškof Anton Stres pozdravlja odločitev ustavnega sodišča, ki dovoljuje referendum o družinskem zakoniku. To namreč po Stresovih besedah pomeni, da njihovo prizadevanje ni bilo v nasprotju z našo ustavo in s temeljnimi človekovimi pravicami, prav tako pa tudi ne v nasprotju s temeljnim načelom nediskriminacije.

Kot je Stres dejal ob robu novinarske konference o predstavitvi poslanice papeža Benedikta XVI. ob svetovnem dnevu miru, sklepa ustavnega sodišča še ni prebral, saj gre za čisto svežo novico. Odločitev sodišča pozdravlja, več pa v tem trenutku, kot pravi, še ne more komentirati. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da se zahteva državnega zbora, naj ustavno sodišče odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu nastale protiustavne posledice, zavrne.

Tudi Komisija za pravičnost in mir s pozdravi

"V Komisiji že od samega začetka oblikovanja nove družinske zakonodaje opozarjamo, da predlagana redefinicija družine ter relativizacija materinstva in očetovstva ne sodita v zakonik. Prav tako smo mnenja, da je potrebno o tako pomembni vrednoti, kot je družina, najti čim širše strokovno in družbeno soglasje, ki ga politika do danes še ni zagotovila. V Komisiji zato podpiramo vse tiste civilnodružbene organizacije, ki zbirajo podpise za razpis referenduma o družinskem zakoniku," so zapisali.