Pri tem so jim tako kot že nekajkrat doslej na pomoč priskočili osmošolci iz osnovne šole Ob Rinži, ki so poleg ročno izdelanih voščilnic in piškotov s seboj prinesli tudi glasbo in dobro voljo. Obisk mladih, ki jih k človekoljubnim aktivnostim spodbuja razredničarka Branka Rajner, brezdomcem veliko pomeni. Tako, pravijo, vsaj vedo, da niso pozabljeni. Veliko jim pomeni tudi zavetišče samo. "Drugam nimamo kam. To je naš drugi dom, ki pa je življenje naredil veliko znosnejše," pravi Janez, ki si nikoli ni mislil, da bo nekoč pristal na cesti.
"Dokler sem lahko delal, ni bilo problema, potem pa je šlo nenadoma vse narobe. Izgubil sem službo, zdravje, malo je bil kriv tudi alkohol," je bil odkrit Janez, ki v prostorih zavetišča biva že tretje leto.
To je sicer prehodnega tipa, a so morali namembnost prilagoditi specifiki nekaterih uporabnikov. "Še vedno je to prehodna oblika bivanja, ki pa je povezana s tem, kaj uporabniki lahko dejansko postorijo. Letos so se trije javili na razpis za najem socialnega stanovanja, saj smo ocenili, da zmorejo zaživeti samostojno življenje v lastnem domu. Težava pa je v tem, da ne vemo, kdaj bodo do njega tudi dejansko prišli," pravi direktorica Centra za socialno delo Kočevje Danica Fegic.
Vsi začasni stanovalci, razen enega, ki je upokojen, prejemajo socialno pomoč, 40 evrov pa prispevajo za mesečne položnice. S preostalim denarjem poskrbijo za nakup hrane in higienskih potrebščin, sami pa tudi pospravljajo in kuhajo.
Pri tem se najbolj odlikuje prav Janez, ki si pred prazniki v življenju želi še eno priložnost. "Ko sem se pogovarjal z bivšim delodajalcem in mu povedal, da že leto dni ne pijem, je rekel, da bi moral to storiti že pred dvajsetimi leti. Dejal je tudi, da je zdaj prepozno, a jaz mislim, da ni za človeka nikoli prepozno," optimistično zaključuje Janez.