Leta 1991 in 1992 je slovensko državljanstvo pridobilo skupaj 168.256 priseljencev, večina (99,8 odstotka) na podlagi dejstva, da so imeli na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije, 23. decembra 1990, stalno prebivališče pri nas in so tukaj tudi dejansko živeli. Po letu 1992 je do konca letošnjega novembra slovensko državljanstvo pridobilo še 45.125 priseljencev. Večina izmed teh (32.973 oseb) na podlagi redne naturalizacije, torej po vsaj desetih letih življenja v Sloveniji, in ob izpolnjevanju še vseh ostalih pogojev za pridobitev državljanstva.

Čeprav med skupno 213.381 priseljenci, ki so doslej prevzeli slovensko državljanstvo, prevladujejo priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije, teh torej še zdaleč ni 260.000, kot navaja Majer. Ob tem omenja še dodatnih 20.000 "trenirkarjev", ki naj bi se državljanom, ki izvirajo iz nekdanje Jugoslavije, v zadnjih dvajsetih letih rodili pri nas ter tako avtomatsko pridobili slovensko državljanstvo in z njim volilno pravico.

Poleg tega, da Majer pozablja, da večina od teh 20.000 otrok še ni polnoletna, niti ministrstvo niti statistični urad ne spremljata posebej stopnje rodnosti oziroma naravnega prirasta med naturaliziranimi slovenskimi državljani. Damir Josipovič z Inštituta za narodnostna vprašanja pa pravi, da so podatki iz obdobij, ko so te kazalnike lahko podrobno analizirali, pokazali, da je bila rodnost med priseljenci celo nižja kot med Slovenci, saj so se večinoma priseljevali v mesta, kjer je rodnost zaradi drugačnih življenjskih pogojev tradicionalno nižja kot med ruralnim prebivalstvom.

Tudi nacionalna pripadnost slovenskega prebivalstva ne kaže, da bi priseljenci lahko odločili volitve. Zadnji podatki o njej so bili zbrani s popisom prebivalstva leta 2002, takrat pa je svojo nacionalnost kot albansko, bosansko, bošnjaško, črnogorsko, hrvaško, jugoslovansko, makedonsko, muslimansko ali srbsko opredelilo vsega skupaj 128.029 prebivalcev države, torej manj, kot je bilo do takrat podeljenih slovenskih državljanstev priseljencem. Pri tem v analizo niso bili zajeti le slovenski državljani, ampak tudi tujci s stalnim prebivališčem pri nas, ki nimajo volilne pravice.

Po Josipovičevih besedah je bilo v samostojni Sloveniji podeljenih malo državljanstev glede na močne migracijske tokove, ki so se nadaljevali še iz časov nekdanje Jugoslavije. Po navedbah statističnega urada (Surs) delež priseljenega prebivalstva v Sloveniji narašča, po zadnjih razpoložljivih podatkih pa je bilo v začetku leta 2010 med slovenskimi prebivalci 12,4 odstotka takih, ki so se rodili v tujini. Vsega skupaj je v državi 1. julija letos živelo 2,052.496 prebivalcev, od tega 83.737 tujcev, kar predstavlja le 4,1 odstotka prebivalstva. "Slovenija sama odloča, komu in koliko tujcem bo pustila priselitev v državo, v vseh državah pa je normalno, da si priseljenci po določenem času prizadevajo pridobiti stalno prebivališče ali državljanstvo," poudarja Josipovič.

Priseljevanje tujcev ima po Josipovičevih besedah predvsem dva učinka na državo in njeno prebivalstvo. Priseljenci zasedejo delovna mesta in opravljajo delo, za katerega med domačim prebivalstvom navadno ni zanimanja, po drugi strani pa kot v povprečju mlada populacija prispevajo k pomlajevanju demografske strukture prebivalstva oziroma z delom svoje plače pripomorejo, da se medgeneracijski tok solidarnosti ne prekine in se starejše delovno aktivno prebivalstvo lahko nemoteno upokojuje.

Oba učinka sta za Slovenijo pomembna, saj v državi obstajajo področja, za katera primanjkuje domače delovne sile, po drugi strani pa se slovensko prebivalstvo stara. Josipovič napoveduje, da se bo naš naravni prirast kmalu obrnil navzdol. "Trenutno je število umrlih in rojenih na letni ravni precej izenačeno oziroma imamo minimalen prirast, vendar se bo v kratkem zelo povečalo število starejših od 65 let, s čimer bo narasla smrtnost, medtem ko je rodnost v državi že vse od 80. let prenizka, da bi nove generacije nadomestile starejše." Priseljenci zmanjšujejo primanjkljaj v aktivni populaciji, poudarja Josipovič, ob čemer še izpostavlja, da se pri nas izjemno povečuje odliv visokostrokovnih kadrov iz države, tudi zato, ker doma ne najdejo ustrezne zaposlitve. Iz zadnjih razpoložljivih podatkov statističnega urada iz drugega četrtletja letošnjega leta je mogoče razbrati, da se je v državo priselilo 748 več tujcev, kot se jih je izselilo, medtem ko je iz države odšlo 421 slovenskih državljanov več, kot se jih je vrnilo.