Pravzaprav je  trajalo kar dolgo, preden so protesti izbruhnili. S posledicami finančne krize, odgovor na katero naj bi bili protesti in gibanje Zasedimo Wall Street, se mednarodna skupnost namreč bori že tri leta, protesti pa so izbruhnili šele septembra letos. Da so protesti resnično ena izmed najbolj vročih tem leta, ki se poslavja, priča tudi podatek, da je revija Time za osebo leta izrala kar protestnika.

Čeprav se morda zdi, da so se protesti že končali pa temu ni tako. Protesti trajajo že več kot tri mesece, protestniki pa ne nameravajo odnehati. Tudi pred borzo v Ljubljani kljub nizkim temperaturam še vedno vztraja peščica protestnikov.

Protestniki v New Yorku bodo tudi praznike preživeli na ulicah (Foto: AP).

99 odstotkov proti 1 odstotku, ki vlada svetu

Na uradni spletni strani gibanja Zasedimo Wall Street  je zapisano: "Gibanje Zasedimo Wall Street je uporniško gibanje različnih ljudi brez voditelja. Skupno nam je, da vsi pripadamo 99 odstotkom, ki jim je dovolj pohlepa in korupcije 1 odstotka." Gre za proteste usmerjene proti družbeni in gospodarski neenakosti, visoki stopnji nezaposlenosti po vsem svetu, pohlepu, korupciji. Pa je vse našteto res cilj protestov?

Če je na začetku protestov v New Yorku izgledalo, da se zbrani borijo za isto stvar, pa se je ta cilj s širjenjem protestov po svetu izgubil. Vedno bolj se namreč zdi, da se svojih zahtev in predvsem svojega cilja o doseganju pravične razporeditve bogastva ne držijo ravno najbolj striktno. Osnovni cilj protestov, ki je tudi zgoraj zapisan, so kmalu po pričetku protestov so zasenčili spopadi s policijo in vedno bolj se zdi, da so se protesti sprevrgli v farso. Če k temu dodamo še izražanje podpore takšnih in drugačnih zvezdnikov, se resnično zdi, da želijo pozornost odvrniti od prvotnega cilja. Prav mogoče je, da je bil vseskozi glavni cilj gibanja Zasedimo Wall Street dobiti pozornost, kar jim je zagotovo uspelo. Pa tudi, če je bil njihov cilj zgolj pridobivanje pozornosti, s tem ni nič narobe, če bo le pozornost usmerjena v pravo smer.

Lahko bi celo trdili, da je gibanje Zavzemimo Wall Street postalo "okvir za izražanje nezadovoljstva, ki pa ni nujno povezano z razporeditvijo denarja in dominantnim položajem peščice ljudi". Profesor Cornel West, ki poučuje na Princtonu, meni, da zahtev protestnikov ni možno strniti v eno ali dve povedi. In ravno v tem naj bi bila moč množičnih protestov. "Takoj, ko začnemo analizirati cilje skupine, začne ta izgubljati svojo moč," je prepričan West.

Foto: Reuters

Kar se je začelo v New Yorku, se je kmalu razširilo v več kot 900 mest po svetu

Predlog o mirnem zavzetju Wall Streeta naj bi se prvič pojavil že meseca julija letos, ko je fundacija Adbusters, ki ima sedež v Kanadi, pozvala k mirni okupaciji Wall Streeta kot znaku nestrinjanja z velikim vplivom, ki ga imajo korporacije na demokracijo. Njihova zahteva je bila preprosta, ločitev denarja in politike. Protest so promovirali s simbolom t. i. Wall Street bika, ki je znak za vpliv denarja in njegovo agresivno naravo – mogoče malo čudno, če pa se vseskozi poudarja mirna narava protestov.

K protestom je nato ljudi začela spodbujati skupina Anonimni, ki je verjetno najbolj poznana po svojih grožnjah napadov na družabno omrežje facebook. Protestniki so s protestom začeli 17. septembra v parku Zuccotti v New Yorku. Razlog zakaj ravno ta park je precej preprost. Gre za kos zemlje, ki je v zasebni lasti in mestne oblasti protestnikom niso mogle preprečiti, da bi v tem parku protestirali – tako so vsaj mislili. Tam se je vsak dan zbralo več ljudi, a so mediji to ignorirali in javnost mirili, da se ne dogaja nič posebnega. Celo župan New Yorka Michael Bloomberg je izjavil, da imajo ljudje pravico izražati svoje mnenje in da jim bo mesto New York proteste omogočilo. Svoje mnenje je kaj kmalu spremenil.

Proteste so že od vsega začetka spremljale številne aretacije

17. septembra se je v parku Zuccotti zbralo okoli 1000 protestnikov, skoraj 200 pa jih je vztrajalo tudi ponoči. V roku dveh dni je policija aretirala prvih sedem protestnikov. Še več protestnikov je bilo aretiranih 24. septembra, ko je skupina zahtevala zaprtje več newyorških ulic. Že takrat pa so se pojavile številne kritike na ravnanje policistov do protestnikov.

1. oktobra so se protestniki v New Yorku odločili zasesti Brooklynski most. Ta dan je policija aretirala več kot 700 ljudi, protesti pa so bili deležni že velike medijske pokritosti. New York Times, eden izmed najbolj branih časopisov v ZDA, je poročal, da je policija sprva mirno opazovala protestnike, jih spustila na most in nato mnoge izmed njih aretirala. Skoraj vse protestnike so v roku treh dni izpustili, nekaj pa se jih je odločilo, da bo može v modrem tožilo zaradi kršenja njihovih ustavnih pravic. 5. oktobra se je protestnikom pridružilo več 15.000 ljudi in odvil se največji protest v državi.

Kritike na račun ravnanja policije so postale del vsakdana (Foto: Reuters).

Protesti so se kmalu preselili tudi v Evropo. Prvi so pričeli protestirati Britanci, ki so del glavnega mesta spremenili v pravo šotorsko naselje. Izmed vseh dni v zadnjih treh mesecih pa je bil 15. oktober zagotovo tisti dan, ko je gibanje doživelo svoj vrhunec. Na ta dan so namreč protesti zavzeli cel svet, protestnikom v ZDA in v Veliki Britaniji pa so se pridružili v številnih evropskih in svetovnih mestih, tudi v Sloveniji. Protesti so večino potekali precej mirno, izjemi sta bili predvsem Rim in London, kjer so izbruhnili nasilni spopadi med možmi v modrem in protestniki, kljub vsemu pa je veliko ljudi pristalo za rešetkami.

Kritike na račun ravnanja mož v modrem

15. novembra je newyorška policija protestnike obvestila, da morajo začasno zapustiti park Zuccotti, ki je včasu dvomesečnih protestov postal njihov dom. Park so izpraznili, popolnoma očistili in protestnikom vzeli tako knjižnico, kuhinjo, kopalnico kot tudi njihove šotore. V noči na 16. november je bilo aretiranih več 100 ljudi, med njimi tudi številni novinarji.

Kritike ravnanja policije v protestih, ki so bile prisotne že od začetka protestov, so vrhunec doživele 21. novembra, ko so se kritikam policije s strani protestnikov, pridružili tudi številni mediji.
Podpora javnosti protestom je v zadnjih treh mesecih stalno nihala, a je bila vsaj v ZDA vsakič, ko so jo merili med 22 in 59 odstotki. Sodeč po raziskavah pa je bilo vseskozi več Američanov, ki so proteste podpirali kot tistih, ki so bili proti njim.

Skupščina 15o je borzo spremenila v "boj za"

V Sloveniji se je vse začelo s protestom Skupščine 15o (15. oktober) pred poslopjem Nove ljubljanske banke 14. novembra 2011. Skupini 20 članov skupščine se je med prerivanjem z varnostniki uspelo prebiti v prostore banke, kjer so nato brali svoje življenske zgodbe. Takrat so tudi napovedali, da se bodo pridružili protestom v okviru gibanja Zasedimo Wall Street.

Naslednji dan, 15. novembra, so se protesti odvijali po vsem svetu. Pri nas so protestirali v Mariboru, Kopru in Ljubljani, kjer se je zbralo tudi največ ljudi. Protest v Ljubljani se je nadaljeval tudi, ko je bilo uradnega zborovanja konec. Gibanje se je preselilo pred borzo, katere napis so preoblikovali v "boj za" in čez noč so na ploščadi pred njo postavili okoli 20 šotorov. 

Tudi Ljubljana je dobila svoje šotorsko naselje (Foto: Luka Cjuha).

24. oktobra je bila objavljena anketa, ki je pokazala, da imajo protestniki relativno široko podporo med slovensko javnostjo, a mnogi vseeno dvomijo v uspeh akcije. To pa protestnikov ni odvrnilo od protesta. Še več imeli so cilj: "Vztrajali bomo vsaj do 4. decembra." Vse skozi so protestniki slovenske državljane pozivali tudi k bojkotu volitev, čes da je tako ali tako brezpredmetno.

Novembra so združili moči z gibanjem Mi smo univerza

14. novembra so protestniki Skupščine 15o združili moči z gibanjem Mi smo univerza in skupaj so napovedali protest proti visokošolskemu sistemu v Sloveniji. Dan po tem so protestniki organizirali shod s katerim so na težave proti katerim se borijo opozorili najprej vsakega, ki je šel mimo ljubljanskega okrožnega sodišča in NLB, potem pa so se preselili pred Državni zbor kjer so organizirali svojo skupščino. Svojo podporo kolegom v ZDA so izrazili tudi pred ameriškim veleposlaništvom.

23. novembra je sledila zasedba Filozofske fakultete, tri dni kasneje pa so si protestniki Skupščine 15o zadali še en cilj – boj proti podražitvi vozovnic za ljubljanski potniški promet. Ko je nastopil dan predčasnih volitev, so protestniki izrazili svoje nestrinjanje z volilnim sistemom in državljane pozvali naj se volitev ne udeležijo.

Cilj so torej izpolnili. Vztrajali so do 4. decembra, a protestniki ne mislijo odnehati. Prepričani so, da če odnehajo sedaj, ne bodo s tem ničesar dosegli. V zadnjih dneh se je sicer pred borzo zbiralo vedno manj ljudi, vedno bolj tihi so bili tudi njihovi pozivi, a šotori še vedno stojijo na ploščadi pred borzo, najbolj goreči člani gibanja pa še vedno vztrajajo.

Foto: Daniel Novaković/STA

Vrhunec protestov še pred nami

Andrej Kurnik s Fakultete za družbene vede se zaveda, da se število ljudi pred borzo hitro zmanjšuje. Zato je predlagal, da bi vsak mesec organizirali "veliko mobilizacijo okrog ene teme", s čimer bi tudi gibanje raslo. V nasprotnem primeru bo po njegovem mnenju protest "res samo še vprašanje petih ljudi, ki jim je tu pač lepo".

20. decembra so protestniki izvedli eno izmed bolj odmevnih akcij. Vse, ki so pozabili, da pred borzo vztrajajo že dva meseca pa so opozorili, da so še vedno tu. Protestno so se podali na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zahtevali so skupno blaginjo in dostojno življenje za vse. Shod je že od vsega začetka potekal v precej napetem vzdušju, pred odhodom z ministrstva pa so protestnike nekaj časa zadrževali tudi policisti. Dan kasneje so se odpravili še na ministrstvo za pravosodje, da bi opozorili na probleme vseh ljudi, ki jih "banke mečejo na cesto".

Zdi se, da so se protestniki v Sloveniji ponovno prebudili in da vrhunec protestov v Ljubljani šele prihaja. Ali to pomeni, da bodo protesti v okviru gibanja Zasedimo Wall Street tudi v prihajajočem letu še vedno ena izmed pomembnejših tem?