Kot so zapisali v sindikatu, so se predstavniki SPS v četrtek udeležili srečanja s predstavniki vlade, novoizvoljenih parlamentarnih strank in kabineta predsednika DZ. Na srečanju je predsednik DZ Gregor Virant predstavil besedilo predloga zakona, ki ga je danes državni zbor tudi soglasno potrdil.

Kljub temu, da so predstavniki sindikatov in sindikalnih central v veliki meri podprli novo besedilo interventnega zakona, je SPS edini sindikat, ki "je odkrito nasprotoval takšnemu besedilu". Kot pojasnjujejo v sindikatu, so mu nasprotovali "predvsem zaradi dejstva, da je zamrznitev napredovanj nepravična v smislu enakomerne porazdelitve bremena krize med posamezne kategorije javnih uslužbencev".

Z zamrznitvijo so po njihovi oceni najbolj prizadeti javni uslužbenci z najmanj delovnega staža ali pa strokovno tehnični delavci, ki imajo že tako ali tako najnižje plače. Medtem pa imajo javni uslužbenci, ki so že dosegli maksimalni plačni razred in imajo iz tega naslova že tako ali tako višje plače, tega ukrepa sploh ne bodo čutili, opozarjajo v sindikatu.

Ker predstavniki parlamentarnih strank po oceni SPS niso hoteli prisluhniti njihovim rešitvam za bolj enakomerno porazdelitev bremena med javne uslužbence, so javno izrazili namero, da takoj po sprejetju interventnega zakona pristopijo k zbiranju podpisov za začetek referendumskega postopka, s čimer bi izvajanje zakona prestavili na čas po 1. januarju 2012.

Če bo sindikat v sedmih dneh od sprejetja zakona zbral 2500 podpisov, da vloži pobudo za zbiranje 40.000 podpisov, kolikor jih je potrebnih za razpis referenduma, bo s tem zaustavil uveljavitev zakona. Kot je za STA pojasnil pravnik Miro Cerar, se tudi sprejeti zakon v tem primeru ne bi mogel objaviti v uradnem listu in se uveljaviti, ampak se najprej razpiše rok za zbiranje podpisov.

Državni zbor lahko zbiranje 40.000 podpisov sicer zaustavi tako, da se obrne na ustavno sodišče z vprašanjem, ali je takšen referendum ustavno dopusten. Če bi DZ torej menil, da je vsebina takšnega referenduma nedopustna, kar bi v tem primeru po besedah Cerarja zagotovo izglasoval, torej lahko sproži ustavno presojo referendumske pobude.

Ustavno sodišče mora o tem potem odločiti v 30 dneh, lahko pa tudi zelo hitro, je povedal Cerar. Vendarle pa zakon, vse dokler ustavno sodišče o tem ne odloči, ne more biti uveljavljen. Tudi če bi se ustavno sodišče takoj sestalo in skušalo o zadevi odločiti urgentno, bi to trajalo nekaj dni. Tudi v primeru, da možnost referenduma zavrne, pa bi se uveljavitev zakona v tem primeru zavlekla v čas po novem letu.

Poleg napredovanj bodo po danes sprejetem predlogu zakona socialni transferji, pokojnine ter plače javnih uslužbencev zamrznjeni v prvem polletju leta 2012. Izjema so nadomestila za čas brezposelnosti.

Sprejet interventni zakon

Državni zbor je s 86 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o interventnih ukrepih. Z njim bodo socialni transferji, pokojnine ter plače javnih uslužbencev zamrznjeni v prvem polletju leta 2012. Izjema so nadomestila za čas brezposelnosti.

Poslanci so sprejeli tudi tri dopolnila. Po dopolnilu Pozitivne Slovenije bo za funkcionarje znižanje plač za štiri odstotke veljalo za celo leto 2012 in ne le za polovico leta.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je dejala, da bo zakon prinesel približno 65 milijonov evrov prihrankov.

Predlog je v državni zbor vložila vlada, ki opravlja tekoče posle, poslanci pa so ga na današnji izredni seji obravnavali po nujnem postopku. Parlamentarni odbor za finance je predlog zakona v četrtek dopolnil v skladu z dogovorom med parlamentarnimi strankami in sindikati.

Predlogu so že v četrtek napovedale podporo vse poslanske skupine razen DeSUS. Ta je danes ocenil, da je zakon sicer slab, vendar ga bodo podprli, ker želijo ravnati državotvorno.

Po oceni ministrstva za finance bi učinek prvotnega vladnega predloga zakona na letni ravni znašal med 260 in 300 milijoni evrov. Ker pa bo zdaj sprejeti zakon veljal le za prvo polovico leta 2012, bodo prihranki nižji.

Kot so se danes zavzeli poslanci, bo treba prvo polovico prihodnjega leta izkoristiti za pripravo strukturnih reform, tako pokojninske, zdravstvene in drugih, ki bodo šele lahko prinesle prave učinke.

Sindikati zadovoljni z visoko stopnjo soglasja in sprejemom interventnega zakona

Predsednik Pergama Janez Posedi je v odzivu na sprejem interventnega zakona navedel, da podpis "socialnega pakta" omogoča Sloveniji nov začetek. Kot je dejal vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič, so tudi "zelo ponosni", da so uspeli združiti vse akterje za isto mizo.

Danes so namreč vsi predsedniki slovenskih sindikalnih central, predstavnik delodajalcev, predstavnik upokojencev in predsedniki parlamentarnih strank izrekli podporo interventnemu zakonu in ob tem podpisali dogovor, ki predstavlja nekakšen socialni pakt. "Dosegli smo dogovor, ki jamči vključenost vseh podpisnikov v oblikovanje naše skupne prihodnosti in postavlja soglasje o potrebnih reformah in spremembah za temelj socialnega dialoga v letu 2012," je Posedi zapisal v sporočilu za javnost.

Dodal je, da se v Pergamu zavedajo odgovornosti in bremena, ki so ga s podpisom sprejeli, in upajo, da to velja tudi za ostale podpisnike dogovora. "Srčno si želimo, da bodo na podlagi danes podpisanega dogovora temelji naše skupne prihodnosti res snovani na podlagi svežih idej in ne na okopih preteklosti, merjenju moči med posamezniki in političnimi skupinami," je še zapisal Posedi.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič sprejetje interventnega zakona ocenjuje kot pomembno sporočilo politikom, da je vredno pri tovrstnih zakonih poiskati soglasje s sindikati. Vendar je bilo soglasje po Semoličevem opozorilu doseženo ob zahtevi sindikatov, da ukrepi veljajo le za pol leta in ne za celo leto 2012, ob izjavi poslanskih skupin, da ne bo enostranskih posegov v zakon, in ob zavezi, da bodo državni organi varčevali na področjih, na katera je opozorilo računsko sodišče.

Semolič poleg tega poudarja, da so sindikati soglašali s sprejetjem zakona tudi v širšem kontekstu dogajanja v Evropski uniji, kjer se v nekaterih državah članicah pokojnine, socialni prejemki in plače javnih uslužbencev znižujejo, v javnem sektorju pa prihaja tudi do odpuščanj.

Ščernjavič je v imenu sindikatov državnih organov in pogajalske skupine pojasnil, da so zelo ponosni, da jim je na četrtkovem sestanku uspelo združiti "vse sindikate Slovenije, vso slovensko politično elito, vlado in vse druge predstavnike" za isto mizo. "To je največja dodana vrednost tega sestanka, poleg tega, da smo se tudi nekaj dogovorili in da smo imeli sindikati pomembno oz. odločilno vlogo," je dodal.

"Vsem akterjem, ki so sodelovali, predvsem pa vrhu slovenske politike" tako Ščernjavič predlaga, da bi izkušnjo četrtkovega sestanka ponovili vsake tri tedne. Po njegovih besedah bi šlo za konkretne zadeve "v manjšem ali večjem, ampak dobro pripravljenem obsegu, da pridemo skupaj, najdemo konsenz, se dogovorimo in gre zadeva potem lahko tudi naprej".

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je prav tako prepričan, da je sprejetje interventnega zakona glede na doseženo visoko stopnjo soglasja tako med politiko kot socialnimi partnerji nek "pomemben signal, ki gre v pravo smer". Ob tem tudi upa, da bo pomenil tudi "vzorec ravnanja za naprej".

S tega vidika po njegovem mnenju sprejem omenjenega zakona pomeni "bolj optimističen pogled v leto 2012", vendar pa "ni za prezreti, da so najbolj zahtevna vprašanja ostala odprta," je še opozoril za STA.

Če namreč v šestmesečnem roku "ne bi bili sposobni doseči nekega soglasja" o odprtih strateških vprašanjih, potem "to ne bi zadostovalo in bi pomenilo zgolj odložitev nekega verjetnega konflikta ali pa še kakšnega zahtevnejšega obrata v krizo".

Ob tem je po ocenah Štruklja šest mesecev zelo kratek rok za tako zahtevna vprašanja. "Če prav razumem potencialnega mandatarja Zorana Jankovića, pa naj bi se takoj po konstituiranju vlade začela pogajanja in bi bila to ena od prioritet novonastale slovenske vlade," je še povedal.