Že nekaj mesecev po njegovem imenovanju oktobra 2009 je bilo namreč jasno, da nekdanji centralni bankir ni kos zaupani nalogi, da so sedanji upravi naše največje finančne institucije šteti meseci, pa so v volilni kampanji odkrito napovedovali predsedniki vseh ključnih parlamentarnih strank.

Neenotnost uprave in nadzornikov

Po trditvah naših virov sta sodu izbila dno neenotnost nadzornikov in celo uprave NLB glede podpisa sporazuma o prodaji Mercatorja Agrokorju, ključna pogajalca prodajnega konzorcija pa sta bila Božo Jašovič in član njegove uprave David Benedek. Tik pred zdajci naj bi pomisleke vztrajanju pri transakciji izrazil Robert Kleindienst. Še bolj razklani so bili na torkovi seji člani nadzornega sveta, zlasti slovenski predstavniki, čeprav naj bi tudi predstavniki belgijske KBC izrazili pomisleke do naglice pri sprejemanju tako pomembnih odločitev.

Dejstvo je, da so predstavniki države tik prek zaključkom prodajnega postopka začeli jasno izražati pričakovanja, naj prodajalci - banke in Pivovarna Laško - odstopijo od prodaje Mercatorja. Stališča, da je treba ustaviti postopek prodaje delnic Mercatorja, ki so po besedah Jašoviča v nasprotju s potrjeno strategijo banke, je odhajajoči predsednik uprave NLB ocenil za nezaupnico večinskega lastnika in dodal, da ne želi "delati za lastnika, ki ne želi delati z njim". Vendar velja ob tem opozoriti, da je bila uprava NLB do torkove seje nadzornega sveta gluha za vsa opozorila pred škodljivimi posledicami Agrokorjevega prevzema Mercatorja, čeprav ji je agencija omenjeni dopis poslala že pred tednom dni, dan zatem pa se je z opozorili oglasil celo predsednik republike Danilo Türk. Prav tako je bila uprava zadnje tedne gluha za vsa opozorila javnosti, Mercatorjevih dobaviteljev in uprave Mercatorja.

Simonetijev (neo)liberalni duh

Kritike na račun vodenja NLB niso od včeraj. Ključni ministri vlade Boruta Pahorja so jih v zadnjih mesecih pogosto tudi javno izražali, zlasti so upravi očitali, da zgolj oblikuje rezervacije, namesto da bi tudi kreditirala gospodarstvo in aktivno pristopila k reševanju podjetij v težavah. Vendar se je uprava ves čas skrivala za hrbtom nadzornega sveta na čelu z Markom Simonetijem, ki je svoj (neo)liberalizem s somišljeniki prenesel v upravljanje banke. Pri tem so ji šle na roko tudi razprtije med največjima lastnikoma - državo in belgijsko KBC, na stran katere se je postavila Jašovičeva uprava. Skupna so jim bila prizadevanja, da bi država zmanjšala svoj lastniški vpliv v banki. V treh letih jim je uspelo skupaj s somišljeniki ustvariti vtis, da je NLB tako tvegana naložba, da bi jo morali glede na neugodne razmere na trgu čim prej prodati tudi pod ceno, a včeraj je Jašovič zanj presenetljivo ocenil, da je "NLB visoko likvidna in odporna proti zunanjim šokom ter bolje stoječa kot marsikatera druga evropska banka",

V gospodarstvu je težko najti koga, ki bi obžaloval Jašovičev odhod. Odnosi med našo največjo banko in gospodarstvom, ki bi v krizi potrebovalo še več podpore sistemske banke kot v času konjukture, namreč nikoli niso bili tako slabi kot ravno v času njegovega vodenja banke. Namesto da bi se odločno spopadla s kriznimi razmerami, si je NLB pred letom dni začrtala strategijo predaje in malodušnega umika iz pozicij, ki si jih je bančna skupina v tujini in doma pridobila v zadnjih letih. Strategija je predvidela krčenje bilančne vsote, kar je vodilo v poglabljanje kreditnega krča, podjetja pa je potiskalo na rob preživetja in pomembno poslabševalo gospodarsko okolje. Zaradi velikosti in vpetosti NLB v slovensko gospodarstvo ima namreč politika upravljanja te banke vpliv na celoten finančni sistem in gospodarstvo. Potem ko je bila deležna javnih kritik zaradi financiranja ljubljanskega stadiona in mariborskega podjetja Montavar ter napačnega pristopa k reševanju naložb v Bosni, pa je NLB skoraj popolnoma ustavila kreditiranje in se stežka odločala celo za podaljševanje posojil.

Tretje leto z visoko izgubo

Jašovič, ki na položaju ostaja do imenovanja novega predsednika uprave, se bo konec letošnjega leta podpisal že pod tretje letno poročilo. Medtem ko sta se prvi dve leti uprava in nadzorni svet sklicevala na slabo dediščino svojih predhodnikov, je v začetku letošnjega leta Jašovič napovedal, da bo banka leto 2011 le zaključila pozitivno. Namesto tega bo banka leto ponovno zaključila z visoko izgubo, omenja se celo številka okoli dvesto milijonov evrov. Razlog je v stomilijonskih rezervacijah, ki zmanjšujejo kapital banke. Od 1. januarja 2009 do konca septembra letos je skupina NLB oblikovala že za 1,1 milijarde evrov oslabitev in rezervacij ter ustvarila za kar 390 milijonov evrov čiste izgube. Toda rezervacije bi bile brez dvoma manjše, če bi banka ukrepala z reševanjem problematičnih posojil, ne pa da samo čaka, da jo dogodki prehitevajo. Upravljanje NLB sta v zadnjih dveh letih zaznamovala tudi servilnost uprave do centralne banke in nekritično sprejemanje vsega, kar je od nje zahtevala. Zato se zdi, da je poslovno politiko NLB s svojimi ukrepi dejansko vodila centralna banka.

Že ob imenovanju Boža Jašoviča so se ob njegovi nesporni strokovnosti pojavile dileme, ali je kot centralni bankir sposoben voditi komercialno banko in ali se bo kot nekdo, ki je velik del svoje kariere preživel v državnem aparatu, znal obnašati tržno. Prav tako so se pojavila vprašanja, ali bo kot do takrat tipično drugi človek pokazal dovolj odločnosti za sprejemanje odločitev in v kolikšni meri bo podlegal sugestijam in pritiskom raznih prišepetovalcev. Že po nekaj mesecih se je izkazalo, da so bili dvomi upravičeni. Do sprememb pri upravljanju NLB pa bo očitno prišlo šele v prihodnjih mesecih, za marsikateri gospodarski subjekt prepozno.

vesna.vukovic@dnevnik.si

suzana.rankov@dnevnik.si