Salamonova ugotavlja, da če je soditi po po slišanem, je delavnica vsekakor potrdila naslov Malo blišča pa veliko bede.

Organizator delavnice dr. Igor Žagar je podrobno analiziral postopke nacionalnih projektnih razpisov, ki, kot je že v najavi delavnice povedal za Delo, odločajo o preživetju inštitutov. Po njegovem mnenju merila za presojo prijav projektov, ki so bila večinoma zasnovana v času ministra Jureta Zupana, menda še posebno mačehovsko obravnavajo družboslovne raziskovalce.

Dr. Zdenko Kodelja je na delavnici povedal, da so se zaradi sedanjega sistema prisiljeni predvsem boriti za objave in pri tem s prav nič uglednimi ukanami poskušati iztržiti čim več točk. Po njegovem mnenju se v ta namen etično sporno prilagajajo zahtevam uglednih revij – te so v resnici multinacionalke – in zaradi objave tekste pretirano krajšajo, eno temo objavljajo v več delih, skrivajo podatke, izpostavljajo dosežke možnih recenzentov in tako naprej. Po njegovih besedah so objave, ki so bile najprej merilo raziskovanj, postale njihov poglavitni cilj.

Kot piše Delo, je dr. Štrajn izpostavil paradoks deklarirane večje avtonomije raziskovalnih inštitutov – v sprejeti nacionalni strategiji – in dejanske, po njegovih besedah, vse manjše avtonomnosti raziskovalcev. Povedal je, da je v raziskovalni sferi prevladala tehnokracija, kazalnik tega pa je na eni strani bolonjska reforma in na drugi strani sistem raziskovanja.

V razpravi delavnice sta bili največkrat omenjeni spomladi sprejeti dolgoročni visokošolska in raziskovalno-inovacijska strategija. V nasprotju z nekaterimi, ki so menili, da je njuno uresničenje odvisno od prihodnje vlade in parlamenta, sta za Žagarja omenjena dokumenta že "mrtva". To je dokazoval tudi z dejstvom, da so univerze povsem prezrle v strategijah predvideno združevanje z manjšimi raziskovalnimi inštituti, ki so se, kot je povedal Štrajn, po osamosvojitvi prejšnji univerzitetni navezi morali odpovedati, saj bi sicer ostali brez pasovnega financiranja

Kot piše Delo, je pedagoški inštitut, ki se je v času Janševe vlade spopadal z vsiljenim vodstvom, je očitno še vedno v posebno težavnem položaju. Njegovi raziskovalci so povedali, da se s pedagoškimi raziskavami v Sloveniji ukvarjajo vse mogoče institucije, predvsem fakultete različnih profilov, to pa menda še bolj drobi že tako omejena sredstva za tovrstne raziskave.