Pogled na začetno postavo Ljubljančanov je obetal veliko. V njej se je po dolgem času spet znašel Matevž Kamnik, čeprav je bil njegov nastop po okrevanju poškodovanega kolena do zadnjega dne pod vprašajem. V prvi šesterici si je mesto očitno ponovno prisvojil tudi Andrej Flajs. Kapetan ACH se je pred sezono še enkrat znašel pred dejstvom, da mu pripada vloga prve menjave na sprejemalskem položaju, a znova se ni predal, izkoristil je vsako priložnost, ki mu je bila ponujena, sčasoma pa je na klop posadil Alana Komela.
Potek dogajanja je v svoje roke hitro vzel slovenski prvak. Večino prvega niza je bil v vodstvu, a brez občutne prednosti. Poljaki so prvič povedli z 10:9, ko je za servisno črto stopil Mariusz Wlazly, ki je za korektorja razmeroma nizek (194 centimetrov), a zato izjemno skočen. Ko se je tehtnica ponovno nagnila na slovensko stran, se je trener Belchatowa Jacek Nawrocki, podobno kot prejšnji teden, obilo jezil na sodniške odločitve. Nič mu ni bilo prav, a se je kmalu pomiril, ko so njegovi fantje ujeli priključek pri 23. točki, s čimer se je začela dramatična bitka za dobljeni uvodni niz. Strateg ACH Volleyja Igor Kolaković je v eni od točk tvegal, ko je zaigral brez podajalca Dejana Vinčića, a se mu to ni obrestovalo, prav tako ne to, da je na servis postavil Jana Klobučarja. Kljub temu so imeli točko prednosti večino časa Ljubljančani, a je niso znali oplemenititi še z drugo, kar pa je pri 32:34 uspelo Belchatowu.
V stanju šoka so člani ACH Volleyja začeli naslednji niz, ko jih je razplet prvega občutno vrgel iz tira. Njihova igra je bila nepovezana in nezbrana, v njej pa ni bilo več tistega kančka želje po dobljeni točki. Belchatow je hitro ušel (začel je delovati njegov servis in blok), a razen manjših prebliskov njegova prednost nikoli ni bila resno ogrožena. Ko je postalo jasno, da bo poljska prednost v nizih kmalu podvojena, je Kolaković povsem premešal zasedbo na terenu, saj so priložnost dočakali Komel, Klobučar, Adam Simac, Klemen Čebulj, zadnji adut pa je ostal Gregor Ropret, ki je poskrbel za preobrat proti Budvanski Rivijeri.
Za ponovitev scenarija iz prve letošnje tekme v Stožicah ni bilo možnosti, saj je Belchatow preprosto preveč kakovosten, da bi si privoščil takšen padec v igri. Ko je poljski stroj začel enkrat mleti, ga je bilo nemogoče ustaviti, zadnje točke pa so minile v čakanju čimprejšnjega konca.
