"Močno bi vam priporočal, da umaknete predloga osnovnih zakonov, ki sta v parlamentarni proceduri," je v pismu na dveh straneh, posredovanem minuli konec tedna, zapisal Barroso. Opozoril je, da predloga omenjenih zakonov nista skladna z evropsko zakonodajo, in izrazil obžalovanje, da se madžarske oblasti o zadnjem osnutku zakona o centralni banki niso posvetovale z Evropsko centralno banko, današnje poročanje spletne strani origo.hu povzemajo tuje tiskovne agencije.

Orbanov tiskovni predstavnik Peter Szijjarto je prejem pisma potrdil, vendar o njegovi vsebini ni želel govoriti. "Predsednik Barroso je tisti, ki lahko razkrije informacije o vsebini pisma," je povedal in dodal, da bo Orban na pismo odgovoril pravočasno.

Strokovnjaki IMF in EU so v petek prekinili pripravljalne pogovore z madžarsko vlado o previdnostnem posojilu v višini od 15 do 20 milijard evrov ter zapustili Budimpešto. Kot je pojasnil Barroso, so se za prekinitev pogovorov odločili, ker madžarska stran ni uspela zagotoviti, da bo sprejem obeh zakonov odložila, dokler ne bi ugotovili, da sta skladna z evropsko zakonodajo.

Vodja predstavništva Evropske komisije na Madžarskem Tamas Szucs je za poslovni časnik Vilaggazdasag danes povedal, da bo od odziva madžarske vlade na zaskrbljenost Evropske komisije odvisno, kdaj in s kakšnim mandatom se bo delegacija komisije vrnila v Budimpešto na pogovore o načrtovanem posojilu.

Madžarska vlada je prejšnji teden predstavila predlog zakona o centralni banki, s katerim namerava združiti centralno banko in regulatorja kapitalskega trga v novem organu, katerega vodjo bi imenoval predsednik države na predlog premierja. Zakonske spremembe bi omejile guvernerjeve pristojnosti pri predlaganju namestnikov, število članov monetarnega odbora centralne banke, ki bi jih imenoval parlament, pa bi se povečalo s štiri na šest.

Madžarska vlada je bila v preteklosti zelo kritična do guvernerja centralne banke Andrasa Simorja, pod vodstvom katerega je banka zviševala obrestne mere, da bi zaustavila inflacijo. Vlada si namreč želi nizkih obrestnih mer, s čimer bi spodbujala gospodarstvo. Simorja so poskusili na različne načine pripraviti do odstopa, a je vztrajal. Sedaj se je vlada odločila spremeniti ustavo.

Madžarski parlament je medtem danes sprejel varčevalno naravnan proračun za leto 2012; proračunski prihodki naj bi po načrtih znašali 14.300 milijard forintov (47,25 milijarde evrov), odhodki pa 14.900 milijard forintov (49,23 milijarde evrov), kar pomeni, da bi primanjkljaj znašal 576,2 milijarde forintov (1,9 milijarde evrov).

Javnofinančni primanjkljaj naj bi prihodnje leto znašal 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Madžarska bi bila po navedbah tamkajšnje vlade v tem primeru ena od le sedmih držav članic EU, ki bi imela nižji primanjkljaj od treh odstotkov BDP.