Draghi je finančne ministre v danes objavljenem pogovoru za časnik The Financial Times opozoril, da morajo pospešiti sprejem ukrepov za zaostritev fiskalne discipline in preprečitev širjenja krize. Prvi korak, ki bi ga morali ministri po njegovih besedah narediti, je povečati učinkovitost začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF).

"Prepričan sem, da bi bili, če bi dokazali uporabnost mehanizma v obstoječem obsegu, argumenti za njegovo okrepitev precej močnejši," je Draghi dejal o skladu, ki ima sedaj za 440 milijard evrov posojilne zmožnosti.

Na vprašanje, ali bi ECB pri reševanju evra lahko sprejela vlogo kreditorja na zadnji ravni, ki jo ima v ZDA centralna banka Federal Reserve (Fed), je odgovoril, da je treba obnoviti zaupanje prebivalcev in vlagateljev v Evropo, da pa tega ni mogoče doseči z "uničenjem kredibilnosti ECB".

Ne dvomi o prihodnosti skupne evropske valute

Draghi je danes v Bruslju poudaril, da ne dvomi o prihodnosti skupne evropske valute. "Nikakršnih dvomov nimam o moči in stalnosti evra," je dejal v razpravi z odborom Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve.

Tako je Draghi odgovoril na poziv evropskega poslanca, naj pojasni naslov na prvi strani britanskega časnika Financial Times, ki se glasi "Draghi svari pred razpadom". Šef ECB je še dejal, da je zunaj območja evra pač veliko ljudi, ki veliko časa porabijo za najrazličnejša ugibanja in oblikovanje katastrofalnih scenarijev.

Sicer pa je Draghi v razpravi izpostavil, da je treba ustrezno zmanjšati odvisnost od bonitetnih agencij, ki imajo neposreden vpliv na delovanje finančnih trgov. Mnenje bonitetnih hiš bi moralo biti po njegovih besedah le eno od številnih mnenj, pri čemer bi morale finančne institucije in vlagatelji sami proizvajati lastne ocene.

Območje ne želi oslabiti finančnega središča City

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je danes zagotovil, da območje evra ne želi oslabiti londonskega finančnega središča City. Največje evropsko finančno središče mora ostati močno za dobro celotne evropske celine, je Westerwelle poudaril po srečanju z britanskim zunanjim ministrom Williamom Haguem.

V Londonu je namreč že dalj časa prisotno prepričanje, da želijo države območja evra, vključno z Nemčijo, z regulativami Evropske unije oslabiti moč londonskega finančnega središča, da bi s tem izboljšale položaj svojih finančnih središč.

"Ne obstaja nikakršna skrivna agenda proti londonskemu finančnemu središču," je na skupni novinarski konferenci po srečanju dejal Westerwelle. "Mislimo, da je v našem skupnem interesu, da v Londonu ohranimo močno finančno središče," je dodal.

Velika Britanija, ki ni v območju evra, je namreč zahtevala jamstva za ohranitev svojega finančnega sektorja kot pogoj za pristop k sodelovanju za krepitev fiskalne unije na območju evra. Ker njenim zahtevam ni bilo ugodeno, se je odločila, da ne bo sodelovala v paktu.

Ker se Velika Britanija ni pridružila sporazumu, pakt zaenkrat ni zaživel skozi spremembe pogodbe EU. Kljub temu pa so pakt podprle preostale članice EU. Westerwelle je še poudaril, da je Velika Britanija kljub vetu na fiskalni pakt "nepogrešljiv partner" Nemčije in EU, zato se bo trudil za izboljšanje odnosov.