Novinarji bodo v ljubljanski bolnišnici izvedeli, da so bili v brutalnem napadu huje ali laže ranjeni Samir H. (28), Mišo B. (28), Elvedin Dž. (27), Bojan J. (26), Suad F. (33), Siniša A. (26), Armin B. (22), Aleksandar R. (33), Dalibor S. (28), Milivoj N. (33) in Haris V. (20), ki so se mirno sprehajali po mestu, potem pa zavili v lokal na pijačo.

Zvečer pa bo slovenska nogometna zveza objavila, da je prva kvalifikacijska tekma za svetovno nogometno prvenstvo leta 2014 med Slovenijo in Švico, napovedana za naslednji dan, preložena za nedoločen čas, ker je bila tako rekoč kompletna prva postava slovenske reprezentance na nedolžnem sprehodu po Ljubljani brutalno pretepena s strani neznanih napadalcev.

Meni je, vidite, vse jasno v tej humorni zgodbi o dotičnem Tomažu Majerju, ki je na spletnih straneh Slovenske demokratske stranke objavil tiralico za "Srbijancem in socialističnim tajkunom" Zoranom Jankovićem in njegovimi volivci "Neslovenci", "južnjaki", ki so na volišča prihajali "organizirano" in v "športnih trenirkah", s kemičnimi svinčniki in napisano številko Jankovićeve liste, na voliščih pa molčali kot ribe, da jih ne bi izdal tuji naglas, potem ko so jih organizatorji "protijanševske kampanje" prepričali, da se bodo, če zmaga desnica, "morali vrniti v Bosno".

Čudovita in naravnost ganljivo idiotska je ta desničarska logika, s katero SDS na svoji uradni spletni strani umazane Bosance, Srbe in ostale južnjake izganja iz Slovenije pod obtožbo protislovenske zarote, ker da svoje južnjaške rojake strašijo, da jih bo SDS izgnala iz Slovenije.

Čudovita in naravnost ganljivo idiotska je ta desničarska logika, s katero SDS lastne sorojake straši z groznimi južnjaki, ki se v svoji zahrbtni protislovenski zaroti ne ustrašijo niti ustrahovanja lastnih sorojakov. Še malo, verjemite SDS, oni vedo, o čem govorijo, pa bodo morali rojeni Slovenci na voliščih molčati, da jih ne bi izdal njihov močan slovenski naglas. Če bi jih kdo kaj vprašal, bodo odgovarjali na kratko, samo z "ne, bolan" in "da, bre". Morali se bodo organizirati, da bi se lahko uprli. Kot južnjaki. Morda tako, da ustanovijo kako politično stranko. Janša pa bi lahko denimo pri slovenskih oblasteh zahteval uvedbo večstrankarskega sistema.

Drugega jim tudi ne preostane, kajti čefurji, kot je opazil avtor pamfleta na spletni strani SDS, so odlično organizirani. Ne boste verjeli. Delili so celo kemične svinčnike s številko kandidata na glasovnici, ki jo mora volilec obkrožiti! Da ja ne bi slučajno kdo obkrožil, bog ne daj, SDS. V Janševi stranki so sicer v dvomih, ali so takšne stvari sploh zakonite. Kaj sledi, le kaj bomo dočakali na naslednjih volitvah? Plakate z ogromnim portretom kandidata in na veliko izpisano številko njegove liste? Televizijske spote, v katerih bodo stranke neprikrito sugerirale volilcem, naj glasujejo za njihovega kandidata?

V SDS so igrali pošteno in niso kot čefurji nagovarjali ljudi, naj glasujejo zanje. Nikjer niso objavili niti številke svoje volilne liste, kaj šele da bi delili kemične svinčnike. Nihče ne ve niti tega, kako pravzaprav Janša izgleda.

In to je v bistvu ključni problem. To, kako izgleda Janez Janša. Kako sploh izgledajo Slovenci. Seveda ni problem v tem, kako Slovenci izgledajo, temveč kako ne izgledajo. Ne izgledajo pa niti malo drugače od "Neslovencev".

Lahko je Francozom z Arabci, Angležem z Indijci ali Italijanom s črnci. Zagledaš ga na ulici ali na volišču, ga prebunkaš z bejzbolskim kijem in stvar je urejena. Kako pa prepoznati "Neslovenca"? Koža enake barve, oči enake barve, lasje enake barve, enak bruto nacionalni dohodek na prebivalca. Štiri leta hodiš po Ljubljani z bejzbolskim kijem in ne vidiš enega samega čefurja, potem pa ti na volitvah čefurska lista s čefurskim kandidatom zmaga s tridesetimi odstotki glasov.

Ja, čefurji so med vami. Enaki kot vi, delajo z vami, pijejo z vami po lokalih, živijo poleg vas, z vami se vozijo z dvigalom, spijo z vami. In kdo ve, koliko časa bi to še trajalo, če ne bi Janšev agent Tomaž Majer z dolgoletnim neumornim raziskovanjem odkril, kako prepoznati čefurja: po trenirki. Po navadni športni trenirki, kakršne se prodajajo v Nikovih trgovinah ali pri prodajalcu poceni turške robe.

Iz nekega povsem nepojasnjenega razloga južnjaki strašansko radi nosijo trenirke. Nosijo jih vedno in povsod. Vam pa je bilo vsa ta leta tako simpatično, da gre vaš mož vsako popoldne s prijatelji na mali nogomet!

Dvajset let so strokovnjaki poskušali pojasniti uspeh slovenskega športa, od nogometa do košarke, od juda do plavanja in atletike, celih dvajset let so svetovni strokovnjaki raziskovali slovensko športno politiko in fenomen množičnega športa v Sloveniji, niso se mogli dovolj načuditi, kako da se vsak tretji Slovenec aktivno ukvarja s športom, potem pa se izkaže, da se čefurji po mestu sprehajajo v trenirkah.

Še sreča, da so Bosanci in ostali južnjaki neumni kot noč. Kaj sta namreč naredila Mujo in Haso, ko so v SDS javno razkrinkali njun konspirativen športni outfit? Sta morda oblekla Murina oblačila, sta odvrgla in poskrila svoji izdajalski športni trenirki?

Nee, samo slovenski grb sta prišila nanju.