Staršem majhnih otrok so dobro poznani rota virusi, ki dojenčkom lahko povzročijo hudo drisko, je za STA dejala Maja Sočan z IVZ. Tudi norovirusi so povzročitelji bruhanja in driske, a je ta v glavnem kratkotrajna.
"Zelo redko pa virusi povzročajo tudi akutno vnetje možganskih ovojnic in možganovine," pravi Sočanova. Ob tem je izpostavila, da je pri nas najbolj poznan virus klopnega meningoencefalitisa.
Kot najbolj pogosta virusna obolenja Sočanova izpostavlja predvsem akutne okužbe dihal, pri majhnih otrocih pa so pogoste tudi driske, ki jih povzročajo virusi. "Težka obolenja so na srečo zelo redka," je dodala.
Najbolj nevarna obolenja so tista, ki prizadenejo centralni živčni sistem, zelo redko pa virusi povzročijo tudi miokarditis oz. vnetje srčne mišice in jo lahko okvarijo, je navedla Sočanova.
"Pri blagih okužbah dihal velja, da lahko poskrbimo sami zase, torej počivamo, veliko pijemo in vzamemo aspirin, če smo odrasli, otroci pa vzamejo paracetamol," pojasnjuje Sočanova. Opozarja pa, da je posvet pri zdravniku "vsekakor na mestu", če vročina preko 38 stopinj vztraja več kot tri dni ali če je nekdo iz skupine kroničnih in srčnih bolnikov, astmatikov ali majhnih otrok, ki zelo hitro dehidrirajo. Včasih je namreč treba obravnavati zdravljenje v bolnišnici.
Za majhne otroke po njenih besedah zadostuje, da jim v bolnišnici dajo tekočino v žilo, medtem ko pri starejših obstaja nevarnost, da virus olajša pot bakterijam in se virusna okužba zaplete z bakterijsko. Potem bolnik potrebuje antibiotično zdravljenje, a to je redko. Ob tem kot pomembno sporočilo Sočanova izpostavlja, da "je viroz veliko in da antibiotika ne potrebujemo".
Ko govorimo o akutnih okužbah dihal, so ti v geografskem smislu enakomerno razporejeni po celi državi. Pri klopnem meningoencefalitisu, ki je redek, pa so določena območja bolj tvegana. To so predvsem Gorenjska, osrednja Slovenija, celjska in ravenska regija, te okužbe pa je zelo malo na Dolenjskem, je dejala Sočanova.
Otroci do 2. leta starosti so pri akutnih okužbah dihal najmanj odporni, v povprečju pa najmanj zbolevajo mladi odrasli. Pri starejših "mogoče virusnih okužb ni toliko, so jim pa na nek način najbolj nevarne, ker lahko privedejo do zapletov".
Ob tem Sočanova higieno izpostavlja kot najpomembnejšo pri akutnih okužbah dihal in črevesnih nalezljivih boleznih, predvsem umivanje rok. Pomembna je tudi t. i. "higiena kašlja, da kašljamo v rokav, ker tam virusi kmalu propadejo". Kot pomemben nasvet je Sočanova še izpostavila dejstvo, da najbolj ranljivi ne hodijo tja, kjer je veliko ljudi, ko se razširijo virusne okužbe, predvsem gripa, ki je trenutno sicer še ni v Sloveniji.
