V Slovenijo ti storilci vedno pogosteje pridejo le zato, da izvedejo rop, nato pa državo hitro zapustijo.
Po podatkih policije se je v prvi polovici letošnjega leta zgodilo kar 52 ropov, slaba polovica tega v samopostrežnih trgovinah. Lani so policisti v celem letu našteli 80 ropov, podatki za prejšnja leta pa so še veliko nižji. Leta 2009 je bilo na primer v celoletni statistiki v Sloveniji 53 ropov, letos pa jih je bilo skoraj toliko že v prvem šestmesečju.

V zadnjih treh letih se je škoda, povzročena z ropi, gibala med 235 in 550 tisoč evri. V letošnjem obdobju med januarjem in junijem pa je znašala že kar 480 tisočakov. Ropi se najpogosteje dogajajo na območju Policijske uprave Ljubljana. Junijski primer ropa pošte v Kresnicah in rop zlatarne na Vodnikovi v Ljubljani, ki se je zgodil ob koncu novembra, pa sta edina primera v daljšem časovnem obdobju, ko so ropi zahtevali tudi človeško življenje.

Predstavnik Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija je pojasnil, da je pri ropih zlatarn "poglavitni vzrok visoka cena zlata na svetovnem trgu in s tem povečano povpraševanje po granulatu zlata. V zvezi s tem velja poudariti, da beležijo porast števila ropov zlatarn tudi ostale države Evropske unije." Pri poštnih poslovalnicah je kot glavne vzroke navedel predvsem veliko število poslovalnic in gotovinsko poslovanje pošt.

Pa še nekaj podatkov s konca meseca novembra. "Iz tekočih podatkov (ki niso dokončni) izhaja, da smo do konca novembra 2011 v letošnjem letu obravnavali 19 ropov pošt, jih 9 preiskali, materialna škoda pa znaša 91.603 evrov. V istem obdobju smo obravnavali 10 ropov zlatarn, jih 6 preiskali, materialna škoda pa znaša 792.735 €," je pojasnil Menegalija.

Roparji imajo radi pošte

Čeprav pošte niso bile najpogostejša izbira nepridipravov, se je najbolj pogosto omenjalo prav te. V prvih šestih mesecih je prišlo kar do devetih ropov pošt, prav tako kot bencinskih servisov. Največ, kar 24, pa je bilo ropov samopostrežnih trgovin. Kot smo že omenili, je število ropov pošt do novembra naraslo na 19.

Na Pošti Slovenije pojasnjujejo, da je vseh njihovih 528 stalnih pošt opremljenih s sistemi za alarmiranje oziroma s sistemi za klic v sili. Podrobnosti sicer ne želijo razkrivati, "smo pa najbolj ogrožene pošte v tem času dodatno tehnično opremili, kadrovsko okrepili ekipe zaposlenih, prav tako pa družbe za zasebno varovanje opravljajo preventivne in nenapovedane obhode pošt."

Letos so že presegli znesek, ki je bil načrtovan za zagotavljanje varnosti. "Za zagotavljanje varnosti smo načrtovali 2,1 milijonov evrov, vendar je znesek doslej zaradi izrednih dogodkov narasel že na 2,4 milijonov evrov."

Nadzorni sistemi

Na Pošti Slovenije pravijo, da ropa v Kresnicah, ki se je za uslužbenko končal tragično, tudi video nadzorni sistem ne bi preprečil. Je pa vsekakor video nadzor pomemben z vidika lažjega preiskovanja kaznivih dejanj ter prepoznavanja osumljencev. Poudarjajo, da jim je v tem času v nekaterih poslovalnicah že uspelo najpomembnejše, preprečiti neposreden stik roparja z uslužbenci in s tem možnosti za poškodbe.

Čeprav pravijo, da so varnostni ukrepi "v določeni meri obrodili sadove," se zavedajo, da ti ropov ne bodo preprečili. "Zavedamo se tudi dejstva, da že uvedeni ukrepi, kakor ukrepi, ki jih nameravamo uvesti v prihodnosti, žal ne morejo zagotoviti absolutne varnosti, o čemer nas prepričujejo skorajda vsakodnevni pojavi kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete."