Na OI so lansko leto na internistični onkologiji obravnavali 34.000 bolnikov, letos jih bodo še 10 odstotkov več. Državni program obvladovanja raka predvideva prenos standardnega sistemskega zdravljenja nekaterih vrst raka tudi v druge bolnišnice po Sloveniji. S tem bi olajšali zdravljenje bolnikom, ki se jim ne bi bilo treba več voziti na kemoterapijo v Ljubljano, hkrati pa bi razbremenili tudi OI, ki se utaplja v morju bolnikov.

Premiki so počasni, čeprav aneks 2 k splošnemu dogovoru za leto 2010 predvideva, da bi morali v UKC Maribor na standardno sistemsko zdravljenje sprejeti 350, v SB dr. Franca Derganca Nova Gorica 265, v SB Celje pa 231 bolnikov. "Začrtanih številk iz državnega programa v bolnišnicah ne dosegajo zaradi kadrovskih, finančnih in prostorskih razlogov. Vsaj kadrovske težave bodo v prihodnjem letu tudi rešene," je optimističen prof. dr. Branko Zakotnik, koordinator državnega programa za obvladovanje raka.

Novi specialisti se bodo posvetili raku prebavil

"V UKC Maribor v predvidenem obsegu že leta zdravimo bolnice iz naše regije z rakom dojk in ginekološkim rakom ter raka pljuč. Največji primanjkljaj imamo pri zdravljenju raka prebavil. Namesto 150 bolnikov na leto smo jih zdravili samo tretjino. To je za zdaj skladno z dogovori, saj smo se zaradi kadrovskih in prostorskih težav z OI dogovorili, da bomo to zdravljenje uvajali postopno," pojasnjuje doc. dr. Darja Arko, strokovna direktorica UKC Maribor. Dokler onkološki oddelek, ki so ga v Mariboru začeli graditi v teh dneh, ne bo zgrajen, bodo raka zdravili na ginekološkem in hematološkem oddelku, za zdravljenje raka prebavil pa so uredili nekaj novih prostor. Več bolnikov bodo lahko sprejeli prihodnje leto, ko bosta specializacijo internistične onkologije končala še dva specializanta. Poleg njiju to področje specializirajo še trije zdravniki, na zdravniško zbornico pa so iz UKC Maribor že naslovili prošnjo, naj razpiše še eno mesto za specializacijo internistične onkologije. "Novi specialisti bodo najprej začeli zdraviti raka prebavil," napoveduje Arkova in dodaja, da so zaradi tradicionalnega zdravljenja s citostatiki pri njih ustrezno izobražene tudi medicinske sestre, nekaj pa jih bo potrebna znanja še pridobilo.

V SB dr. Franca Derganca Nova Gorica onkološka ambulanta za dopolnilno (adjuvantno) zdravljenje raka dojke deluje že tretje leto in po zagotovilih prim. Nataše Fikfak, vodje oddelka za hematologijo in revmatologijo, delajo po standardih OI. Na leto operirajo okoli 100 bolnic, med 60 in 70 pa jih potrebuje sistemsko zdravljenje. O tem načinu zdravljenja odločajo na konzilijih, na katerim jim svetuje internistka onkologinja prof. dr. Tanja Čufer iz Bolnišnice Golnik. "Če bolnice potrebujejo samo obsevanje, jih napotimo na OI. Med kandidatkami za biološko terapijo se jih 90 odstotkov odloči za zdravljenje pri nas," pove Fikfakova in doda, da pri njih zdravijo s kemoterapijo in biološko terapijo tudi bolnike s krvnim rakom, kronično levkemijo in plazmocitomom.

Tako kot v Mariboru se tudi v Novi Gorici zatika pri uvajanju zdravljenja raka prebavil. "Čeprav smo kandidirali za ta program, lahko zaradi kadrovskih težav trenutno zdravimo samo tiste bolnike z rakom debelega črevesa in danke, ki prejemajo samo tablete, ne pa tudi tistih, ki bi potrebovali infuzije," pojasnjuje Fikfakova. Po njenih zagotovilih bodo marca prihodnje leto začeli tudi standardno sistemsko zdravljenje raka debelega črevesa in danke, ko bo specializacijo iz internistične onkologije končala še ena zdravnica. Na bolnike že čakajo obnovljeni in opremljeni prostori, došolati pa bodo morali še eno medicinsko sestro. Nekaj kadrovskih težav imajo pri pripravi citostatikov, ki jih trenutno rešujejo tako, da magistra, ki je sicer na porodniški, prihaja enkrat na teden v službo in opravi potrebno delo.

Celje: namesto 230 zdravili 3 bolnike

V Novi Gorici so zaskrbljeni, kako bodo rešili financiranje omenjenih programov. Silvan Saksida, direktor bolnišnice: "V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ministrstvom za zdravje se pripravlja izračun, ki bo pokazal, kakšna je dejanska razlika med plačanim in neplačanim delom."

Prav zato, ker plačevanje še vedno ni urejeno, standardnega sistemskega zdravljenja raka še niso začeli v SB Celje. "Ne moremo si dovoliti, da bi naredili 250.000 evrov izgube na leto, " je konkreten direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc. Kot je povedal, se že več let poskušajo dogovoriti z zdravstveno blagajno, da bi jim plačali vse stroške zdravljenja, ne le zdravil. "Prek Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije smo predlagali standarde, ki naj veljajo tudi za druge bolnišnice. Predloga, da bi izvajalcem plačali storitev po vrsti sistemskega zdravljenja in ne pavšalno po bolniku, niso sprejeli, " razloži Ferjanc in doda, da bi ZZZS plačal samo čista zdravila, preostalega dela zdravstvene storitve pa ne. "Z odgovorom, ki smo ga dobili iz ministrstva za zdravje in ZZZS, da je denar v sistemu, a ga je treba prerazporediti, si ne moremo nič pomagati." Zato so v celjski bolnišnici letos namesto 230 zdravili le tri bolnike.

"O tem, zakaj v Celju ne spoštujejo dogovora, ki ga je sprejela vlada že lansko leto, bo moralo odločati ministrstvo za zdravje, ki je zadolženo za zdravstveno mrežo na sekundarni ravni. V aneksu 2 splošnega dogovora za leto 2010 je bilo določeno, da v Mariboru, Novi Gorici in Celju začnejo standardno sistemsko zdravljenje raka. Po dogovoru jim draga zdravila zagotavljajo na OI, bolnišnice pa bi morale po šestih mesecih na ZZZS poslati poročilo o dodatnih stroških. To so za zdaj naredili samo Novogoričani, s katerimi bomo morali uskladiti njihov zahtevek. Septembra so nam namreč sporočili, da je bilo dodatnih stroškov za okoli 80.000 evrov, konec novembra pa, da jih je bilo nekaj čez 300.000," je zaplet z denarjem pojasnila direktorica področja za zdravstveno analitiko in ekonomiko na ZZZS Sladjana Jelisavčić.