"Močno obžalujem, da se Velika Britanija ni pridružila novemu fiskalnemu paktu. To je obžalovanja vredno z vidika Evrope pa tudi z vidika britanskih državljanov," je dejal Rehn. "Želimo, da je Velika Britanija v središču Evrope, ne na obrobju," je še dodal.

Ob tem je komisar opozoril, da britanski veto nikakor ne bo preprečil, da bi nova pravila za ureditev finančnega sektorja veljala za bankirje in finančne korporacije največjega evropskega finančnega središča, londonskega Cityja. "Vsi se moramo učiti iz naukov krize in jo pomagati rešiti. To velja tudi za finančni sektor," je poudaril.

Rehn je to povedal na novinarski konferenci v Bruslju, na kateri je naznanil, da bo sveženj šestih zakonodajnih predlogov za krepitev proračunske discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji začel veljati v torek.

"Šesterček" je temelj krepitve gospodarskega upravljanja v Evropi. Komisija ga je novembra nadgradila z zakonodajnimi predlogi za krepitev evropskega nadzora nad proračuni članic unije, vrh unije pa ga je minuli konec tedna dopolnil še s fiskalnim paktom.

Britanski premier David Cameron je sodelovanje v fiskalnem paktu zavrnil, potem ko mu ni uspelo doseči dogovora, da bi bil londonski City izvzet iz evropskih pravil za ureditev finančnega sektorja, vključno z evropskim davkom na finančne transakcije.

Rehn je danes še poudaril, da je v EU uvedba evra pravilo, izvzetje, kakršnega ima Velika Britanija, pa izjema. Vse nove članice namreč evro morajo uvesti, ko izpolnijo določene pogoje, medtem ko sta si Danska in Velika Britanija izborili izvzetje.

Od starih članic unije evra poleg Velike Britanije in Danske ni uvedla še Švedska, ki pa nima uradnega izvzetja, temveč namenoma ni izpolnila pogojev za vstop v območje evra. Od novih članic v območju evra še niso Poljska, Češka, Madžarska, Latvija, Litva, Bolgarija in Romunija.

Večina Britancev podpira Cameronovo ravnanje na vrhu EU

Večina Britancev podpira britansko blokado na vrhu EU konec minulega tedna, kažejo rezultati javnomnenjske ankete časnika Times. Na Otoku se medtem nadaljuje vroča razprava glede primernosti ravnanja premiera Davida Camerona. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je v pogovoru za časnik Le Monde zatrdil, da sedaj jasno obstajata dve Evropi.

Sodeč po izsledkih Timesove raziskave 57 odstotkov otočanov podpira Cameronovo odločitev, da v zameno za pristanek na spremembe lizbonske pogodbe v prid vnosa določil o tesnejši fiskalni in gospodarski integraciji območja evra do konca vztraja pri zahtevah glede zaščite londonskega finančnega središča City pred morebitno škodljivo evropsko finančno zakonodajo. Le 14 odstotkov vprašanih meni, da je bilo ravnanje britanskega premiera napačno.

Istočasno pa večina vprašanih (56 odstotkov) tudi priznava, da bo britanska drža zmanjšala vpliv države v sedemindvajseterici, poročajo tuje tiskovne agencije.

Zaradi britanskega blokiranja sprememb pogodbe EU so se voditelji območja evra, ki Londonu niso želeli ugoditi v zahetvi po posebni obravnavi Cityja, na koncu odločili, da bodo vsebino novega pakta za tesnejšo fiskalno in gospodarsko integracijo vnesli v meddržavni sporazum članic območja skupne valute, ki pa bo odprt tudi za druge države sedemindvajseterice.

Šest nečlanic območja evra je že napovedalo, da se bo sporazumu pridružilo, Švedska, Češka in Madžarska pa se bodo o tem posvetovale še s svojimi parlamenti.

Na koncu se povsem lahko zgodi, da bo novo arhitekturo fiskalne unije v območju evra podprlo 26 članic EU, osamljena pa bo ostala le Britanija.

Zaradi tega se je v zadnjih dneh na Otoku vnela vroča razprava glede primernosti ravnanja Davida Camerona.

Namestnik britanskega premiera in predsednik koalicijskih liberalnih demokratov Nick Clegg je v nedeljo ocenil, da bi lahko Britanija po uporabi veta v Evropski uniji postala marginalizirana in izolirana. Če je sprva še podpiral stališče vlade, je s to izjavo izrazil jasno nestrinjanje z njim.

Podobne izjave je bilo slišati tudi iz vrst drugih predstavnikov liberalnih demokratov, ki veljajo za najbolj proevropsko britansko stranko. Danny Alexander, eden najbolj vidnih predstavnikov stranke, je danes sicer zatrdil, da koalicija zaradi tega ni ogrožena.

Vrstijo se tudi novi evropski odzivi na britansko ravnanje. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je tako v pogovoru za časnik Le Monde zatrdil, da sta se z nemško kanclerko Angelo Merkel do konca trudila, da bi bila med podpornicami sporazuma tudi Britanija, a je kljub temu prišlo do jasne delitve na dve Evropi.

"Ena Evropa si želi več solidarnosti med članicami in več regulacije, druga pa izhaja zgolj iz logike notranjega trga," je poudaril. Znova je tudi spomnil, da na britanske zahteve niso mogli pristati, saj gre EU jasno v smer večje regulacije finančnega trga.

Kljub temu pa Sarkozy vztraja, da EU potrebuje Veliko Britanijo. "Evropa bi bila močno osiromašena, če bi Velika Britanija izstopila iz unije, a velika sreča je, da to ni na dnevnem redu," je dejal.

Iz Berlina pa so medtem sporočili, da "Velika Britanija ostaja pomemben partner Nemčije" in da državi delita številna stališča, na primer glede gospodarske konkurenčnosti. "Odločitev za veto, čeprav obžalovanja vredna, temelji na določeni logiki," so zatrdili. Ta logika je, da Velika Britanija že od začetka ni vstopila v območje evra.