Ste pričakovali takšen uspeh?

Na 100 prsno zagotovo ne. Seveda sem si kolajne želel, a nisem pričakoval, da bom plaval tako dobro. Vse se je spremenilo, ko sem hitro plaval v predtekmovanju, ko sem pridobil samozavest in ugotovil, da je kolajna povsem realno dosegljiva.

V kateri disciplini je bilo težje osvojiti kolajno?

Definitivno na 100 metrov. Predvsem zato, ker je bila prva, pred tem pa v članski konkurenci še nisem osvojil odličja. Težko je bilo prebiti led. Želja je bila vedno ogromna. Na prejšnjih tekmovanjih sem že bil v finalih, a se mi ni nikoli izšlo. Preveč sem bil nervozen, nisem se sprostil, zato sem vedno storil kakšno napako. Z leti sem se iz tega nekaj naučil, zato sem bil tokrat bolj samozavesten in sproščen.

Potem je bil ključ v boljši psihični pripravi?

V glavi sem moral "pošlihtati" nekaj stvari. Lahko si pri vrhu, a če v glavi nimaš urejeno, te bodo tekmeci vedno premagali. Če te je strah, če imaš tremo, če hočeš storiti nekaj na silo, potem nikakor ne bo šlo. Končno se mi je vse poklopilo, saj sem razmišljal zgolj o svoji dirki in o ničemer drugem.

Ste na tem področju poiskali tudi strokovno pomoč?

Lani sem delal s športnim psihologom na univerzi v Berkeleyju, s katerim sem sodeloval pol leta. Ameriški način razmišljanja mi je pomagal. Američani imajo dobre lastnosti, imajo sicer tudi slabe, a se držim le dobrih. Kar zadeva pozitivno razmišljanje ter sam pristop do treninga in tekem, sem se od njih veliko naučil.

Koliko pa je k vaši mirnosti pripomoglo, da ste si povsem uredili zasebno življenje, saj se boste kmalu poročili in končali študij?

Nekaj zagotovo je. Ker bom končal študij, ne bom več plaval na študentskem prvenstvu NCAA, zato se bom pripravljal le na nastope za Slovenijo. Tako je veliko lažje priti do forme. Učenja in stresa pred izpiti ne bo več, kar mi bo zelo pomagalo. Zdaj me čakata še zadnja izpita. Učil sem se tudi na Poljskem, celo v soboto zvečer po osvojeni kolajni.

Kako vam je sploh uspelo usklajevati vrhunsko plavanje in zahteven študij?

Dobro je, ker si v Ameriki lahko prilagodiš svoj urnik. Za vsak predmet je več predavanj, potem pa izbiraš ali se jih boš udeležil dopoldan ali popoldan. Plavanje sem imel od enih do štirih, potem pa sem izbiral, kdaj bom šel na predavanja. Ostalo je podobno kot drugje. Veliko je učenja, fakulteta v Berkeleyju pa ni lahka. Ponosen sem, da bom doštudiral na tej univerzi.

Na športni poti bo vaš naslednji izziv lovljenje olimpijske norme. Kdaj pričakujete, da jo boste dosegli?

Konec decembra grem na višinske priprave v Colorado Springs. Februarja ali marca bom v optimalni formi, da bi odplaval A-normo.

Kako daleč ste trenutno od olimpijske norme?

Če bi šel zdaj v velik bazen, mislim, da bi jo že lahko dosegel. A ker moram takoj nazaj v ZDA, kjer me čakata zadnja dva izpita in poroka, zdaj te norme še ne morem loviti. Bom pa zagotovo znova dobro pripravljen in ne bi smel imeti problemov z dosego norme.

Kje ste trenutno v svetovni konkurenci?

V obeh finalih na evropskem prvenstvu sem bil na stopničkah skupaj z Alexandrom Dale Oenom in Fabijem Scozzolinom, ki sta bila prvi in drugi na svetovnem prvenstvu v Šanghaju. Oba sta enako dobra tudi v velikih bazenih, kar meni še ni povsem uspelo. Za zdaj mi je uspel prehod iz jardskega bazena v male bazene, zdaj pa moram to prenesti še v velike bazene. Najbolj pomembno je, da v velikem bazenu ohraniš ritem, vseskozi pa moraš imeti konstantne zavesljaje. Na 50 metrov sem zelo hiter, na 100 pa me tekmeci prehitijo v zadnjih 15 metrih. To pa zato, ker ne držim istega ritma in začnem dvigovati frekvenco, kar ne pelje nikamor.