Ob 60. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva Bariloche in ob 50. letnici slovenske šole Jakob Aljaž, ki ga je ustanovilo društvo, so v slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani v četrtek odprli razstavo, s katero prikazujejo delo društva. Spremlja pa jo tudi fotografska razstava duhovnika in gornika Franceta Urbanije, ki je leta 1996 s slovenskimi planinci v Barilochah praznoval 45 let njihovega organiziranega delovanja.
V času, ko so mladi iz Evrope bežali pred komunizmom, so argentinske oblasti v državo sprejele vse, ki niso mogli v Kanado ali Združene države Amerike. Tako so v ravninsko in pozidano velemesto Buenos Aires pribežali tudi številni Slovenci. Kot ljubitelji gora so se številni raje preselili v hribovite Bariloche, je za STA povedal nekdanji dolgoletni podpredsednik Slovenskega planinskega društva Bariloche Boris Kambič.
Pojasnil je, da se je v Barilochah znašla združba 17 fantov, ki so vsak vikend hodili v hribe. S svojim plezalnim znanjem so zbudili tudi interes med argentinskimi planinci, ki so jih sprejeli za svoje, ovira pa je bil jezik, saj mnogi iz Slovenije še niso dobro govorili špansko. Zato so 22. februarja 1951 ustanovili ločeno slovensko planinsko društvo.
Ko so si izseljenci začeli ustvarjati družine, so se odločili za ureditev šole, v kateri bi se lahko njihovi potomci učili slovenščino in ohranjali slovensko kulturo. Pred 50 leti so tako ustanovili Slovensko šolo Jakob Aljaž, v kateri so vrtec, osnovna šola, srednja šola in šola slovenskega pouka za otroke, ki ne govorijo slovensko. Tedensko šolo s 15 učitelji obiskuje 40 učencev. Število učencev pa stalno raste, saj je v slovenski skupnosti v Barilochah veliko otrok.
Gorništvo tako danes ni bistveni cilj delovanja planinskega društva v Barilochah. V svoje delovanje je društvo vključilo celotno slovensko udejstvovanje v Barilochah na športnem področju, v kulturi in vzgoji mlajših generacij. Tako društvo ohranja narodno zavest, tradicijo in jezik.
Podobna društva delujejo tudi drugod v tujini, med drugim v Švici in Nemčiji, pa tudi v zamejstvu. "Slovenci smo znani po tem, da imamo radi gore in kjer so bili hribi, smo ustanavljali planinska društva ter se v njih družili, s čimer so društva prerasla svoj prvotni namen," je pojasnil predsednik Planinske zveze Slovenije Tone Tomše in dodal, da se slovenska planinska društva vzpostavljajo tudi v državah bivše skupne države.
