Ogorčen je, da takšnih ljudi ne pustijo delati, po drugi strani pa je skoraj vsak dan poslušal Svetlika in Pahorja, da je treba delovno dobo podaljšati.

Kot je pojasnil za brezplačnik, se je na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavil 1. januarja, potem ko se mu je iztekla zaposlitev za določen čas. Že tri tedne zatem pa so ga iz evidence izbrisali. Namesto nadomestila za brezposelnost je dobil obvestilo, da je izbrisan. Referentka mu je pozneje menda pojasnila, da ga v evidenco sploh ne bi smeli vpisati in da se je to očitno zgodilo po pomoti, ker januarja še niso naštudirali novega zakona, ki je začel veljati prav januarja letos.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnjujejo, da osebe z dopolnitvijo 65 let niso več brezposelne po pravilih zakona, saj ne izpolnjujejo več pogoja delazmožnosti, zato jih Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje po uradni dolžnosti preneha voditi v evidenci brezposelnih. Po zakonu se namreč za brezposelnega šteje le iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo. Za delazmožnega pa velja, če je star od 15 do 65 let.

Starostna omejitev je bila zapisana tudi v starem zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve . Za delazmožnega je štel posameznik, starejši od 15 let, a ne starejši, kot je bil po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo. Starostni pogoj po novem zakonu celo presega minimalno starostno mejo za upokojitev po zdajšnjih pokojninskih predpisih, tako za ženske kot za moške, poudarjajo na ministrstvu.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so za Žurnal24 pojasnili, da nikakor ne drži, da bi se z določitvijo starostne omejitve za prijavo v evidenco brezposelnih onemogočalo ljudi pri delu. Kot pravijo, se lahko lahko vsakdo tudi po dopolnjenem 65. letu odloči, da bo še naprej delal. Vendar pa so sistem zavarovanja za primer brezposelnosti in iz njega izhajajoče pravice namenjeni delovno aktivnim ob izgubi zaposlitve, ne pa tistim, ki se lahko upokojijo, so zapisali v odgovoru. Na koncu so pristavili, da država socialne varnosti, kot je določena s sistemom zavarovanja za primer brezposelnosti, ni dolžna zagotavljati.

Bralcu brezplačnika, ki bi pri 67-letih rad delal, sporočajo, da si lahko socialno varnost zagotovi z upokojitvijo in da mu ta v nobenem primeru ne preprečuje, da se reaktivira in vnovič vstopi na trg dela, če bi se želel vnovič zaposliti.