Povečujejo se tudi pritiski delničarjev, ki jim vlada obljublja večjo besedo pri odločanju o zaslužkih vodilnih. Poleg tega je neodvisna komisija, ki je nedavno objavila poročilo preiskave o (pre)visokih plačah na Otoku, med drugim ugotovila, da vse višji zaslužki članov uprav bank "spodjedajo britansko gospodarstvo".
Nujen je preobrat
Združenje britanskih zavarovalničarjev ABI, ki je eno izmed najvplivnejših otoških delničarskih združenj, je včeraj zahtevalo "temeljni preobrat" pri plačevanju vodilnih v britanskih bankah. ABI zahteva nekaj, kar se kljub že četrtemu kriznemu letu še ni zgodilo: to, da vodilni bankirji sestopijo s planeta, na katerem skupaj z drugimi direktorji in upravami še naprej bogatijo in živijo, kot so pred krizo, natančneje: še bolj bogatijo in še bolje živijo.
ABI ugotavlja, da se morajo banke prilagoditi aktualnim razmeram, poskrbeti za to, da se njihova vodstva ne nagrajuje, kadar vrednost delnic pada, in da morajo banke povečevati kapital tudi z nižanjem plač in nagrad, ne pa samo z nižanjem dividend. Ta delničarska skupina tudi poudarja, da bi omejevanje plač in nagrad vodilnih bankirjev, ki bodo tudi letos zaslužili do deset in več milijonov funtov, povečalo vrednost delnic.
Težka bo: vsak pritisk na plače in nagrade bank v Veliki Britaniji se konča z grožnjami, da se bodo izselile iz londonskega Cityja oziroma iz Velike Britanije, ta pa je zaradi kratkovidnosti politikov v zadnjih dveh desetletjih zelo odvisna od finančnega sektorja, ki prinaša trideset odstotkov bruto narodnega dohodka. Pravo gospodarstvo, tisto, ki nekaj proizvaja ali izdela, tvori samo še deset odstotkov tega dohodka. Zato je vse več zahtev po prestrukturiranju gospodarstva (ostalih 60 odstotkov pokrivajo turizem in storitvene dejavnosti).
Namestnik premierja Nick Clegg je medtem napovedal vladine "predloge o omejitvi plač in nagrad v zasebnem sektorju". To je bolj vladina reakcija kot akcija na ogorčenje Otočanov ob nedavni objavi podatkov o tem, da so se direktorske plače v stotih največjih britanskih podjetjih letos - čeprav veliki večini ni šlo dobro - povečale za skoraj polovico in da dosegajo pravljično povprečje skoraj treh milijonov evrov, kar je 113-krat več, kot je povprečni letni britanski zaslužek. Clegg pravi, da so to "neupravičene in neodgovorne" plače, pa tudi, da zaposleni v javnem sektorju, ki se jim obeta znižanje zamrznjenih plač, ne bi smeli imeti občutka, da samo oni nosijo breme varčevalne politike (prejšnji teden je nezadovoljstvo pokazalo dva milijona stavkajočih delavcev javnega sektorja, ki so protestirali proti pokojninski reformi - ta predvideva znižanje pokojnin in zvišanje pokojninskega prispevka in upokojitvene starosti).
Na tone denarja za neuspehe
"Kot smo nepopustljivi do tega, česar si ne moremo privoščiti v javnem sektorju, moramo biti nepopustljivi tudi do neodgovornega vedenja pri plačah uprav v zasebnem sektorju," je v pogovu za BBC-jevo televizijo dejal Clegg, ki pravi, da bi morali biti "ljudje dobro plačani samo za uspehe". "Gnusijo se mi ljudje, ki so v težkih časih plačani na tone denarja za neuspehe," je bil hud vodja liberalnih demokratov in premierjev namestnik. Vlada bo - tako Clegg - predlagala razširitev "zaprtih odborov", ki zdaj odločajo o plačah. V teh bi morali - po njegovem - sedeti tudi delavci. Clegg obljublja, da bo vlada ostro nastopila proti pretiranim plačam uprav in prihodnje leto sprejela ustrezen zakon, ki bo delničarjem dal večjo besedo pri določanju plač članom uprav, če bo potrebno.
