Po delnih neuradnih podatkih je Pozitivna Slovenija zmagala v štirih volilnih enotah v zahodni Sloveniji (Kranj, Postojna, Ljubljana - Center in Ljubljana Bežigrad), SDS pa v štirih vzhodnoslovenskih volilnih enotah (Celje, Novo mesto, Maribor in Ptuj). Pozitivna Slovenija je najbolj prepričljivo zmago dosegla v volilni enoti Ljubljana - Center, kjer je zanjo glasovalo 40,98 odstotka volivcev. Najmanj volivcev pa je ta stranka prepričala v volilni enoti Ptuj, kjer je prejela 16,61 odstotka glasov.

Drugouvrščena stranka SDS se je najbolje odrezala v volilni enoti Maribor, kjer je zanjo glasovalo 30,18 odstotka volivce, najnižjo podporo pa je dobila v volilni enoti Ljubljana - Center, kjer je dobila 22,55 odstotka glasov. Med volilnimi okraji je Jankovićeva lista največ volivcev prepričala v ljubljanskih Mostah, kjer je glas zanjo oddalo kar 57,22 odstotka volivcev. Le 12,07 odstotka glasov pa so Pozitivni Sloveniji namenili volivci v Lenartu.

Stranka SDS najboljše v Grosupljem

SDS je najboljši rezultat dosegel v Grosupljem, kjer je za to stranko glasovalo 45,23 odstotka volivcev. Najnižjo podporo pa je stranka dobila v volilnem okraju Ljubljana Bežigrad, kjer ji je glas namenilo 16,04 odstotka volivcev. Izidi SD izrazito odstopajo v volilni enoti Postojna. Če so jim namreč v drugih volilnih enotah v povprečju namenili okrog devet, deset odstotkov, so v tej volilni enoti zabeležili 17,71-odstotno podporo.

Največ glasov, 28,88 odstotka, so dobili v Novi Gorici, v volilnem okraju, kjer je kandidiral strankin predsednik Borut Pahor. Več kot dvajsetodstotno podporo beležijo tudi v drugem novogoriškem okraju, v Sežani, Laškem, Kočevju, dober volilni rezultat pa so dosegli tudi v treh obalnih občinah (med 16 in dobrimi 18 odstotki).

Podobno je bila tudi SLS najbolj uspešna v volilnem okraju, kjer je kandidiral strankin predsednik Radovan Žerjav; tako v Lendavi beležijo 23,24-odstotno podporo. Pa tudi sicer jim je največ volivk in volivcev podprlo na vzhodu države, v volilni enoti Ptuj, in sicer 13,6 odstotka. Najmanj volivcev je SLS podprlo v Piranu, Kopru, Ljubljani in tudi Mariboru; tu stranka ne dosega niti štirih odstotkov.

NSi je uspela vrnitev v državni zbor. Štirih odstotkov niso dosegli le v volilnih enotah s sedežem v Celju in Mariboru, najbolj uspešni pa so bili v volilni enoti s sedežem v Kranju, kjer je zanje glasovalo 6,46 odstotka volivk in volivcev. Po posameznih volilnih okrajih so bili volivke in volivci NSi in njenim kandidatom najbolj naklonjeni v Ajdovščini (11,41 odstotka), pa tudi v Kamniku in Škofji Loki (dobrih deset odstotkov) ter Lendavi (devet odstotkov).

V novem sklicu DZ daleč največ ekonomistov

Med novoizvoljenimi 90 poslankami in poslanci je po doslej znanih podatkih daleč največ ekonomistov oz. poklicev, ki zahtevajo znanje ekonomije. V poslanskih klopeh bo sedelo 17 takšnih poslancev. Sedem poslancev je pravnikov, prav tako sedem pa jih prihaja s poklicnega področja javne uprave.

V državnem zboru bo sedelo po šest zgodovinarjev in gimnazijskih maturantov. Štirje poslanci so se ukvarjali z novinarstvom, prav tako po štirje z medicino in elektrotehniko. Po trije poslanci pa prihajajo s poklicnih področij sociologije, politologije, gradbeništva in organizacije dela. Poklic dveh poslancev je povezan s športom, prav tako dveh pa z naravoslovjem. Po dva poslanca prihajata še s poklicnih področij prometa, kemije in obramboslovja.

Več poslancev se sicer ukvarja z več poklicnimi področji.

Med bolj prepoznavnimi ekonomisti, izvoljenimi v državni zbor, sta poleg Zorana Jankovića (Pozitivna Slovenija) denimo tudi Bojan Starman (Lista Virant) in Andrej Šircelj (SDS). Pravnike v DZ bosta med drugim zastopala Maša Kociper (Pozitivna Slovenija) in Zvonko Černač (SDS), zgodovinarje pa Samo Bevk (SD) in Mihael Prevc (SLS).

V DZ so izvoljeni tudi štirje novinarji, vsi pa bodo poslanci Pozitivne Slovenije. To so Tamara Vonta, Mitja Meršol, Janja Klasinc in Melita Župevc. S športom sta prav tako povezana poklica dveh poslancev stranke Zorana Jankovića, med njimi je tudi športni komentator Peter Vilfan.

Najmlajša poslanka šteje 26, najstarejši 68 let

Povprečna starost poslank in poslancev, ki so se po še vedno neuradnih delnih izidih uvrstili v državni zbor, je slabih 51 let. Najmlajša je poslanka SDS Janja Napast, ki je stara 26 let, najstarejši pa je poslanec SD Srečko Meh, ki je star 68 let.

Najmlajšo poslansko skupino ima Državljanska lista Gregorja Viranta, saj je povprečna starost njenih poslank in poslancev slabih 46 let in pol. Nekoliko starejši so poslanke in poslanci NSi, ki so povprečno stari 47 let, sledijo pa jim poslanke in poslanci SDS, katerih povprečna starost je 48 let in pol.

Najstarejšo poslansko skupino ima SD, saj povprečna starost njenih poslank in poslancev znaša 55 let. Nekaj mlajše poslanke in poslance ima SLS, katerih povprečna starost znaša slabih 53 let in pol. Nekje vmes so poslanke in poslanci Pozitivne Slovenije, katerih povprečna starost znaša slabih 50 let, ter poslanke in poslanci DeSUS, katerih povprečna starost znaša dobrih 54 let.

V državni zbor izvoljenih največ žensk doslej

Delni neuradni izidi volitev kažejo, da bodo v tem mandatu v DZ 28 poslanskih mandatov oz 31 odstotkov zasedale ženske, kar je največ v primerjavi z minulimi mandati. Od leta 2008 do letos je bilo v DZ le 14 poslank. V Pozitivni Sloveniji bodo ženske zasedale 12 od skupno 28 poslanskih mest, medtem ko je SLS edina, ki bo ostala brez poslanke.

V SD, ki je v minulem mandatu imela 10 poslank, bosta sedaj le dva poslanska sedeža od desetih zasedali ženski, znani že iz minulega mandata, in sicer Majda Potrata ter Andreja Črnak Meglič. SDS bo zastopalo šest poslank od skupno 26 poslanskih mandatov. V minulem mandatu sta barve SDS zastopali dve poslanki, ki sta tudi tokrat izvoljeni, in sicer Eva Irgl ter Alenka Jeraj. Stranko Državljanska lista Gregorja Viranta bodo zastopale štiri poslanke od skupno osmih poslanskih mandatov.

Novi Sloveniji se v državnem zboru obetata dve poslanki od skupno štirih poslanskih sedežev, medtem ko SLS tudi po teh volitvah ostaja brez poslanke. DeSUS bo imel dve, medtem ko poslank v minulem mandatu ni imel. V mandatu 2008-2011 so ženske zasedale 15,5 odstotka poslanskih mandatov, v mandatu 2004-2003 je bilo 11 poslank, mandat prej 14, v mandatu 1996-2000 11 in v mandatu 1992-1996 13 poslank.

Stranko Zorana Jankovića bodo tokrat zastopale tudi poslanke, ki so v zadnjih treh letih v DZ zastopale SD, in sicer Melita Župevc, Janja Klasinc in Renata Brunskole. V poslanskih klopeh bo v Jankovićevi kvoti tudi nekdanja poslanka SNS in Lipe Barbara Žgajner Tavš. V parlamentu bo predsednica NSi in nekdanja evropska poslanka Ljudmila Novak, ki bo edina ženska predsednica med vodji parlamentarnih strank.