Monti je po pisanju današnje izdaje Primorskega dnevnika sogovornike v palači Chigi prepričeval, da so časi resni, z mnogih gledišč tudi dramatični, kajti trgi ne bodo več čakali, v igri pa ni le Italija, temveč vsa Evropa. Poudaril je še, da je treba ukrepati hitro. Premier si je vseeno pustil nekaj manevrskega prostora za pogajanja o najbolj bolečih ukrepe, kot sta zvišanje davčne stopnje na dohodek in zvišanje upokojitvene starosti.
Predstavniki strank so Montiju predstavili svoje pomisleke in predloge glede varčevalnih ukrepov. Ljudstvo svobode najbolj skrbi zvišanje davkov za srednji sloj prebivalstva, Tretji pol se zavzema za več pozornosti družinam, Demokratska stranka pa se boji zaostritve pogojev za upokojitev. Monti pa je ponovil svoje načelo treh kriterijev, ki so rigorozen proračun, gospodarska rast in socialna pravičnost, še piše tržaški časnik.
Monti bo varčevalne ukrepe danes predstavil še predsednikom deželnih uprav, predstavnikom sindikatov in delodajalcev, v ponedeljek pa bo o njem odločala vlada v Rimu. Več sindikatov je sicer že pred današnjimi posvetovanji izrazilo odločno nasprotovanje nekaterim ukrepom in celo pripravljenost na proteste
Med ukrepi tudi pokojninska reforma
Med ukrepi, ki jih bo predvidoma potrdila vlada, bo pokojninska reforma, s katero bi upokojitveno starost žensk izenačili s starostjo moških. To naj bi se zgodilo do leta 2018, ko naj bi se Italijani upokojili s 65 leti. Delovna doba naj bi se zvišala vsaj za eno leto, po nekaterih navedbah pa na najmanj 42 let. Trenutno morajo Italijani delati 40 let, preden se lahko upokojijo, in ta številka je za italijanske sindikate "nedotakljiva".
Povečali naj bi tudi davčno stopnjo in sicer za dohodke nad 55.000 evrov naj bi se stopnja povišala s 41 na 43 odstotkov, za tiste, ki zaslužijo več kot 80.000 evrov na leto pa s 43 na 45 odstotkov. Ob tem naj bi paket reform in ukrepov vključeval še višji davek na premoženje, znova naj bi uvedel davek na prvo nepremičnino in podobno.
Monti, ki vodi vlado samih strokovnjakov, je pod pritiskom za znižanje italijanskega 1.900 milijard evrov visokega dolga, ki za 20 odstotkov presega vrednost italijanskega BDP. Tretje največje gospodarstvo v območju z evrom je v zadnjih tednih izgubilo zaupanje vlagateljev, kar je cene njegovega zadolževanja potisnilo na nevzdržno visoko raven. Italijanski bankrot bi lahko ogrozil obstoj območja z evrom.
