Po Rotovnikovih besedah je planinstvo ena izmed najbolj množičnih dejavnosti v Sloveniji, saj je v PZS združenih preko 57.000 članov, hkrati pa se ima preko 300.000 Slovencev za planince oziroma jih toliko vsaj enkrat letno obišče gore, je navedel.
Ker je temelj planinskega delovanja prostovoljstvo, pa je v navadi, da se tistim najzaslužnejšim zahvalijo s podelitvijo najvišjih priznanj PZS, je dodal.
Kot je povzel, je za PZS uspešno leto, ki so ga zaznamovali za obisk gora izredno ugodno vreme, svetovna prvakinja v športnem plezanju Mina Markovič in doseženo tretje mesto v športnem plezanju Maje Vidmar, je še povedal Rotovnik.
Po podatkih PZS je ta ena največjih in najbolj množičnih nevladnih organizacij v državi. Ponaša se tudi z več kot stoletno tradicijo, saj so Slovensko planinsko društvo, katerega naslednica je, ustanovili leta 1893.
PZS je imela lani v 263 planinskih društvih preko 57.000 članov, kar glede na število prebivalcev Slovenije obsega slabe tri odstotke prebivalstva. Med člani PZS je skoraj 18.000 mladih planincev, od letos pa združuje 267 planinskih društev.
Ta upravljajo s 174 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki z okoli 6000 ležišči, njihove planinske koče pa letno obišče okoli 1,4 milijona obiskovalcev. Za mrežo 1664 planinskih poti v skupni dolžini preko 9000 km po vsej Sloveniji skrbijo za to usposobljeni markacisti, planinska društva pa vzdržujejo še 69 transverzalnih poti.
V okviru Planinske založbe zveza izdaja planinske zemljevide in vodnike ter strokovno in leposlovno literaturo. Njen Planinski vestnik je najstarejša slovenska revija, ki izhaja od leta 1895.
