Slabše ji gre pri raku dojk in debelega črevesa. Mamografije, ki omogoča zgodnejše odkrivanje tega raka, je bila med letoma 2000 in 2009 deležna le slaba polovica žensk med 50. in 69. letom, medtem ko je povprečje OECD znašalo 62 odstotkov. Po petletnem preživetju bolnic z rakom dojk je bila Slovenija celo na zadnjem mestu med 20 državami, pri raku debelega črevesa pa na 16. mestu.

Eden od kazalcev je precepljenost

Razlike so tudi pri deležu smrti bolnikov po sprejemu v bolnišnico. Pri miokardnem infarktu je ta nadpovprečno nizek, pri možganski kapi pa visok. Pri hemoragični kapi, pri kateri bolniku poči žilica, je v 30 dneh po sprejemu v bolnišnico umrl vsak četrti pacient. Slabši delež so imele le še Belgija, Mehika in Slovaška, medtem ko je na Finskem umrlo le 6 odstotkov teh pacientov. Pri ishemični kapi, kjer gre za strdek, je v 30 dneh po sprejemu umrla slaba desetina bolnikov, medtem ko znaša povprečje OECD 5 odstotkov. Višji delež smrti, 17 odstotkov, so imeli le še v Mehiki.

Eden od kazalcev kakovosti je tudi delež precepljenosti, ki pa je močno odvisen od starostne skupine. Proti hepatitisu B je na primer cepljenih 97 odstotkov slovenskih dvoletnikov, povprečje OECD pa znaša 95 odstotkov. Na drugi strani je Slovenija z 22 odstotki prebivalcev nad 65 let, ki so cepljeni proti gripi, po podatkih za leto 2009 na evropskem dnu. Medtem ko se je v večini drugih držav OECD ta delež v zadnjem desetletju zviševal (v Evropi je najvišji na Nizozemskem, kjer so cepljeni skoraj štirje od petih ljudi nad 65 let), se je v Sloveniji zniževal.

Nedavno objavljeno poročilo OECD primerja tudi sredstva, ki jih države namenijo zdravstvu. Z 9,3 odstotka BDP, ki ga nameni za zdravstvo, je bila leta 2009 malo pod povprečjem OECD, ki znaša 9,6 odstotka. Za zdravila je leta 2009 iz javnih sredstev namenila manj kot odstotek BDP, kar je v evropskem povprečju. Nadpovprečno velik delež denarja za zdravstvo, 4 odstotke, pa je Slovenija namenila za administracijo in zavarovanje v zdravstvu. Povprečje OECD znaša 3 odstotke, največ, 7 odstotkov, pa za to porabijo v ZDA. ZDA je hkrati država, ki za zdravstvo nameni največji delež BDP, 17 odstotkov.

"Organizacija je kronična rana zdravstva"

Več kot je zavarovalnic, večji bodo stroški administracije in zavarovanja, ugotavlja generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin. Na uvrstitev Slovenije tako vpliva tudi, da ima poleg obveznega še dopolnilno zavarovanje, za katero skrbijo tri zavarovalnice. Poleg tega je delež za administracijo in zavarovanja višji, če so v zdravstvu posamezne države v primerjavi z drugimi državami nižji drugi stroški, je spomnil.

Slab rezultat pri nekaterih rakih je na drugi strani odraz zamud pri presejalnih programih, meni Fakin. Medtem ko Zora za raka materničnega vratu že nekaj časa uspešno deluje in kaže rezultate, je Svit za raka debelega črevesa in danke komaj dobro stekel, boljše preživetje in manj obolevanja na ta račun pa se pričakuje v prihodnjih letih. Pri raku dojke je bil na drugi strani dolgo trend "mamograf v vsako vas", zato ga nizek delež pregledanih žensk čudi, res pa je, da organizirano presejanje v okviru programa Dora še vedno ni na voljo v vsej Sloveniji. "Ne gre za ozaveščenost osebja, ampak za to, da sta bila organizacija in načrtovanje tega programa pomanjkljiva," dodaja Fakin. Tudi razlika med uspešnostjo zdravljenja srčnih infarktov in možganske kapi po njegovem ni presenetljiva. V primeru srčnega infarkta so namreč že petnajst let na terenu dovolj usposobljene ekipe, šele pred dvema letoma pa so uvedli posebne oddelke za obravnavo kapi in klinične smernice, kako ravnati. "Pri kapi gre za tako imenovano zlato uro. Pacienta je treba takoj pripeljati v bolnišnico in ugotoviti, ali gre za strdek ali počeno žilico, od česar je odvisno zdravljenje. Tudi pri razlikah med uspešnostjo zdravljenja infarkta in kapi je zato odgovor v organizaciji. Ta je kronična rana slovenskega zdravstva."